Damjana Kolar

28. 2. 2017  |  Kultura

Združevanje pisane besede in podobe v sodobni likovni produkciji

Mina Fina: Let this emptiness, 2014

Mina Fina: Let this emptiness, 2014

V Vodnikovi domačiji Ljubljana bodo 2. marca ob 19.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Neki piše. Gre za drugi projekt Zavoda SCCA-Ljubljana v tem prostoru, ki raziskuje kombinacijo pisanega besedila in podobe v sodobni likovni produkciji. Na razstavi sodelujejo umetniki Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj ter umetnici Mina Fina in Nevena Aleksovski, ki po besedah kuratorke Lare Plavčak v svojem delu prek različnih pristopov raziskujejo združevanje besedila in podob kot enega izmed avtorskih načinov ustvarjanja. Ukvarjajo se z risbo, grafiko, sliko, fotografijo, asemblažem, nekateri z intervencijami in instalacijami posegajo v prostor ali ustvarjajo v medijih knjige umetnika, (fan)zina in podobnih umetniških publikacij.

Vključevanje pisane besede v umetniško delo je v zgodovini umetnosti prisotna, danes pa pogosta in posebej privlačna umetniška praksa, saj ustvarja hkratno in izmenično branje besedila in podobe. Na ta način se v dvoumnostih sopostavitev množijo pomeni ali v neposrednosti napisane izjave fiksirajo vsebine samega dela, gledalcu oziroma gledalki pa ponujajo vrsto interpretacij.

Pri določenih delih gre za napise, ki podobo razlagajo, dopolnjujejo, ji kontrastirajo, pri drugih podoba skorajda ilustrira besedilo ali pa med obema ne obstajajo neposredno jasne vezi. Uporabljena besedila so citati, pesmi, besedne igre, asociacije, vzkliki, preklinjanja, dnevniški zapisi, najdeni napisi, posamezne besede, krilatice in druga retorična sredstva, ki ustvarjajo paleto podtonov, vse od ironije, humorja, paradoksa do melanholije in intime

Bojan Mijatović klasične smernice fotografije nadgrajuje z eksperimentalnimi in šaljivimi prijemi. Avtorske, včasih kolažirane, fotografije opremi s podnapisi in naslovi, ki so lahko nenavadno specifični glede na splošno dogajanje na fotografiji ali pa so s podobo absurdno nepovezani in popolnoma izmišljeni. Na ta način manipulira z gledalčevo pozornostjo in dojemanjem fotografije.

Horrid Habits (umetniško ime slikarja Jake Vatovca) ustvarja v različnih medijih, posebno zanimanje pa najde v temačnih motivih minljivosti življenja, zgodovini verovanj in vraževerij, percepcijah duševnega zdravja in obskurnih popkulturnih referencah. V njegovem delu besedilo soustvarja kompozicijo in je vedno pomembno povezano s podobo, četudi se morda na prvi pogled ne zdi tako. 

Slikar Leon Zuodar se posveča predvsem risbi, grafiki in sliki. Ustvarja vizualno bogata in živahna narativna platna, za katerimi pogostokrat tiči zgodba oziroma dogodivščina z resničnim ozadjem. Besedila premega govora, lastnih pomislekov, vzklikov in besednih iger se z distinktivno karikiranim, naivnim, navidezno impulzivnim slogom povezujejo v humornih in sarkastičnih situacijah, satiri in ironičnem pretiravanju. 

Slikar Maks Bricelj se ukvarja z različnimi mediji, od risanja do snovanja instalacij, pri čemer besedilni del vključuje v smislu lastnih zapisov, besednih iger, navideznih sloganov, najdenih listkov in embalaž vsakdanjih potrošnih produktov. Z rekontekstualizacijo besedil v svojem delu razširja pomene, kopiči nesmisle in gradi na spontanosti, slučajnosti, hkratnosti, asociativnosti in toku zavesti. Gledalec se branja loti v prostoru, kjer njegovo oko lovi razne napise in besedila, ki se v kaosu podob in slikovitosti objektov malone že skrijejo.

Vizualna umetnica Mina Fina raziskuje zlasti na področju risbe, skice in grafike. V tem razvija lasten slog mehkih elegantnih potez, kombinacije črnin in plastenja materialov, črno-belih kontrastov, tekočih linij, šrafur in poetičnih, včasih melanholičnih motivov. Podobe asociativno združuje in dopolnjuje s pisanjem na steno v prostoru, pri čemer z zabrisanim avtorskim rokopisom ustvarja vzdušje osebnega in izpovednega. 

Slikarka Nevena Aleksovski ustvarja predvsem na področjih risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov. Njeno risbo lahko označimo kot karakterni, intimistični, fragmentarni, dnevniški likovni zapis. Preprosto, grobo črtno risbo po asociativnih načelih včasih združi s posameznimi besedami ali krajšim besedilom, ki ga najde v verzih pesmi, citatih iz knjig ali osebnih beležk. Uporablja fonetsko zveneče, polne besede in prepoznavne trope, ki pa ne ilustrirajo podobe, ampak ustvarjajo vzporedne pomene ter dajejo pridih ironije, igre, humorja, melanholije in tesnobe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.