Marcel Štefančič jr.

10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

Logan: Wolverine

Logan, 2017, James Mangold

za +

Otroci človeštva.

Logan je prvi superjunaški film, za katerega bi lahko rekli, da je posnet po resnični zgodbi ali pa po resničnih dogodkih. Prvič, začne se na ameriško-mehiški meji, kamor se leta 2029 – v družbi senilnega, paranoidnega, dementnega Charlesa Xavierja (Patrick Stewart) – zateče obupani, izmučeni, zapiti Wolverine (Hugh Jackman) alias James Logan, superjunak brez božjega ali pravičniškega kompleksa, le z brazgotinami, travmami in vse slabšimi regenerativnimi močmi (preživlja se kot šofer limuzine, kot »Latino«, če hočete). Drugič, konča se na ameriško-kanadski meji (mutanti hočejo pobegniti v svobodnejšo in strpnejšo Kanado). Tretjič, vmes se zvrsti veliko mutantov, »drugačnih« ( ja, nadarjenih, a prekletih), žrtev – vojaškega, socialnega, političnega – eksperimenta, ki se morajo skrivati, če hočejo preživeti, in ki – na čelu z malo, furijasto, fatalno Lauro (Dafne Keen) – iščejo varno mesto, sanctuary city (varno za imigrante, begunce, no, »mutante«).

Četrtič, zvrsti se tudi veliko plačancev (Reavers), ki mutante manično, šovinistično preganjajo in pobijajo – ne, Amerika za »drugačne« (mutante) ni več varna. In petič, film je divji, grob, surov, brutalen ( ja, tisti kremplji se tokrat res ekscesno stegnejo, kot da so videli Deadpool), toda povsem očitno se je brutaliziral skupaj z Ameriko, jasno, Trumpovo »spet veliko« Ameriko. Logan, sklepni del Wolverinove trilogije, ki je del sage o Možeh X, je prva velika alegorija Trumpove Amerike – mračne, represivne, distopične, trumpizirane Amerike, v kateri se že 25 let ni rodil niti en mutant in v kateri je Trumpov izgon »drugačnih« uspel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.