Damjana Kolar

23. 5. 2017  |  Kultura

Stanje specifičnega trenutka v času

Izhodišče letošnjega bienala je fizično raziskovanje sedmih področij na ozemlju Slovenije, o katerih so na povabilo organizatorjev razmišljali sodelujoči oblikovalci

Čisto novo sobivanje

Čisto novo sobivanje
© Delfino Sisto Legnani in Marco Cappelletti

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter na sedmih lokacijah po Sloveniji bo od 25. maja do 29. oktobra  potekal 25. bienale oblikovanja (BIO 25), ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan. Letošnji BIO, z naslovom Daleč, tako blizu, se osredotoča na glavni potencial Slovenije: njeno krajino. Kustosinji sta mednarodne skupine oblikovalcev napotili v gozdove, v kraško podzemlje, v rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe.  

Bienale je zasnovan kot reakcija na opažanje, da smo, čeprav mesto ostaja model, znotraj katerega obravnavamo in interpretiramo razvoj sodobne družbe, v zadnjem obdobju priča vedno večjemu številu ljudi, ki so mesto zamenjali za druge kontekste in okolja. Gre za eksperiment, ki se poigrava s formati: oblikovalce so pozvali, naj izoblikujejo potencialno izvirno interpretacijo lokalne slovenske razsežnosti, da bi tako prišli do novih vprašanj, ki zaznamujejo tudi širši kontekst. BIO 25 raziskuje doslej neznane načine, s katerimi sodobna populacija interpretira in aktivira alter urbano. Mednarodne ustvarjalce, ki so jih poimenovali prevajalci, so izbrali zaradi njihove sposobnosti, da oblikovanje in arhitekturo uporabljajo kot orodje za raziskovanje vprašanj sodobnega časa. Ob njih so izbrani slovenski posamezniki, strokovnjaki z različnih področij, ki so jih poimenovali profili, svoje znanje in izvirnost ponudili v navdih pri oblikovanju oblikovalskih praks in spekulativne scenografije, ki bo predstavljena na bienalu. 

Prevajalci in profili v družbi z izbranimi udeleženci tvorijo sedem skupin oziroma epizod:

1. Sprostitev podzemlja s Studiem Formafantasma in Andrejem Detelo je postavljena v podzemni svet Županove jame pri Grosupljem

2. Zavzetje gozdov z Matali Crasset in Matejem Fegušem se nahaja v Rožnem studencu pri Kočevju na robu divjega pragozda

3. Po utopiji s studiem Point Supreme in Iztokom Kovačem se odziva na kmalu zaprto rudniško infrastrukturo v Trbovljah

4. Čisto novo sobivanje z Didierjem Fiuzo Faustinom in Mojco Kumerdej raziskuje propad modernizma v urbanem kontekstu Ljubljane

5. Nov zagon podeželja s Studiem Mischer’Traxler in Klemnom Koširjem se razgleduje po podeželskem igrišču Genterovcev v lendavski pokrajini

6. Prožnost preteklosti s Studiem Folder in Renato Salecl na tihem alpskem območju, nekoč divjemu bojišču v Kobaridu

7. Novi heroji z Odom Fioravantijem in Marinom Medakom raziskujejo migranstvo z uporabo bližine morja v skladišču Monfort Piran

"Sedem multidisciplinarnih skupin, ki jih vodijo mednarodni gostujoči oblikovalci v dialogu s sedmimi slovenskimi strokovnjaki, je dobilo nalogo, da raziščejo specifične lokacije, kot so sodobne ruševine, podeželje, jame, gozd, zapuščena industrijska območja, Alpe in Sredozemsko morje, kot platforme za diskusijo o splošnem stanju sodobne družbe. Vsak projekt se začne s formulacijo zgodbe oziroma epizode, v kateri se križata dejanski kontekst in hiperfikcija. Končni cilj je aktiviranje diskurza v zvezi s temi situacijami, postavljanje vprašanj ter odpiranje možnih scenarijev in vizij. Vsaka lokacija je tako postala prostor razprave za teoretična razmišljanja, povezana z oblikovanjem. BIO 25 je zapustil institucijo muzeja, se decentraliziral prek celotne države ter tako našel druga območja za preizkus svoje učinkovitosti in za doseganje nove publike. Razstava pooseblja strukturni okvir bienala in raziskuje oziroma se osredotoča na dve različni kategoriji – lokacije in muzej – ki so ju ekipe obravnavale prek postavitve binarnih instalacij. Če je bil namen instalacij na samih lokacijah – za katere upamo, da bodo stale dlje časa – vzpostavitev specifičnega dialoga z lokacijo, vključno z občinami, institucijami in prebivalci, pa muzej predstavlja stanje tega specifičnega trenutka v času in njegovo nujnost," sta zapisali kustosinji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.