8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura
Widad Tamimi
V Sloveniji živeča pisateljica o svojem judovsko-palestinskem izvoru, o zagatah muslimanskega sveta in izraelsko-arabskega spora, o zaprtosti slovenske družbe in (ne)uspešni integraciji beguncev
© Matej Pušnik
Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca.
Ignazio Weiss, njen prapraded po materini strani, je bil trgovec, ki si je v Pragi s prodajo izdelkov iz kristala ustvaril zajetno premoženje. Konec 19. stoletja se je z družino preselil v Trst, kmalu pa mu je tja sledilo širše sorodstvo z Dunaja. V Trstu je bil njen praded Ottocaro direktor zavarovalnice Generali. Leta 1938, po sprejetju rasnih zakonov, se je družina odločila za beg. Najprej je odšla v Švico, nato v London in se pozneje ustalila v ZDA. Ottocarov sin Carlo se je po vojni edini iz širšega sorodstva vrnil v Italijo in si v Milanu z ženo iz New Yorka ustvaril družino, v kateri se je rodila mati naše sogovornice.
Oče Khader prihaja iz revne palestinske družine iz Hebrona, ki se je leta 1967, po arabsko-izraelski vojni, morala umakniti v Jordanijo. Khader je še istega leta iz Amana odpotoval v Italijo, da bi si uresničil željo: postati otroški zdravnik in pomagati revnim palestinskim otrokom.
Tako Widad Tamimi pripada dvema svetovoma. Toda njen izvor zanjo ni breme, temveč prednost, saj so njeni stari starši in starši neizčrpen in bogat vir zgodb iz dveh različnih kultur, arabske in judovske/evropske, ter življenjskih modrosti, ki izpričujejo prepričanje, da sta mir in sobivanje mogoča tudi med pripadniki najbolj sprtih ljudstev. Widad Tamimi se zaveda, da sta njena življenjska zgodba in izvor v današnjem svetu dragocena, saj zanikata teze o črno-belem, z mejami razdeljenem svetu. Pričata o absurdnosti sodobnih nasprotij in o umetno ustvarjenem sovraštvu. Tudi zato, da bi dala temu drugačnemu glas in obraz, se je po diplomi iz mednarodnih odnosov in kasneje prava, sprva je delala kot pravna asistentka enega od italijanskih senatorjev, posvetila pisateljevanju.
V romanesknem prvencu Kava po žensko (Il caffe delle donne) je na podlagi pogovorov žensk med obredom pitja kave v babičini hiši v Jordaniji premišljevala o (svoji) usodi palestinsko-italijanskega dekleta, razpetega med dvema svetovoma. Iz romana je razvidno, da svojega izvora ne doživlja kot oviro v življenju. »Je privilegij, vendar sem ga tako doumela šele, ko sem se spoprijela s težavami in napravila ustrezne kompromise v življenju,« pravi.
Njen drugi roman Vrtnica v vetru (La rose del vento), slovenski prevod bo konec leta izšel pri založbi Sanje, je opis življenjskih zgodb njenega bogatega judovskega deda in revnega palestinskega očeta, »saj se je treba zazreti v preteklost, če želimo nadaljevati življenje v prihodnosti«. Napisala ga je z namenom, da bi pokazala, kako »imamo ljudje veliko več skupnega, kot si mislimo«, čeprav se kot rahločutna opazovalka življenja zaveda, kako težko je vstopiti v drugo kulturo.
Zadnjih sedem let živi v Ljubljani, kjer si je s Slovencem ustvarila družino. Širši javnosti je znana po tankočutnih prvoosebnih opisih usod beguncev, ki jih je spoznavala v času njihovega prečkanja slovenskega ozemlja; takrat je bila sodelavka Rdečega križa v begunskih centrih. Ker pa jih je peščica vendarle ostala v Sloveniji, v zadnjem času v okviru projekta Slovenske filantropije pomaga beguncem pri seznanjanju s slovensko kulturo. Piše nov roman in v njem prepleta resnični zgodbi slovenske in palestinske družine.
Na vaš izvor, judovski in palestinski hkrati, v državah Bližnjega vzhoda zagotovo gledajo z nezaupanjem. Je anomalija v tamkajšnjem (raz)deljenem svetu. Kako pa so vas in vašo družino sprejeli v Milanu, kjer ste odraščali? In še: ste se morali zaradi svojega izvora na kakšni točki odločiti, na katero stran v sporu na Bližnjem vzhodu se boste postavili? Izraelsko ali palestinsko?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.