MS, STA

 |  Svet

Renzo Piano praznuje 80 let

Najvidnejši sodobnih arhitektov praznuje danes rojstni dan

Renzo Piano.

Renzo Piano.
© WikiCommons

Renzo Piano, mednarodno priznani arhitekt, je zaslovel v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je skupaj z britanskim arhitektom Richardom Rogersom načrtoval Center Pompidou v Parizu. Od tedaj si je izmislil mnogo arhitektur, od poslovnih stavb do muzejev, pa tudi letališča in šole, ki so bile deležne mnogo kritik.

Piano se je rodil leta 1937 v Genovi v družini gradbenikov. Šolal se je na Politehniški univerzi v Milanu, kjer je diplomiral leta 1964, kariero pa začel kot sodelavec v arhitekturnih birojih več znanih arhitektov, najprej pri Louisu Kahnu v Filadelfiji in nato pri Z.S. Makowskyju v Londonu.

Skupaj z Rogersom je leta 1971 ustanovil biro Piano & Rogers. V sodelovanju z arhitektom Gianfrancom Franchinijem sta zasnovala znameniti Center Pompidou v Parizu. Med letoma 1977 in 1981 je sodeloval z inženirjem Petrom Riceom, leta 1981 pa je ustanovil Renzo Piano Building Workshop, ki ima zdaj okrog 150 zaposlenih ter pisarne v Parizu, Genovi in New Yorku.

Med drugim je načrtoval pet stavb na znamenitem Potsdamer Platzu v Berlinu, letališče v Osaki, Muzej Paula Kleeja v Bernu in nebotičnik Shard v Londonu.

V Londonu projektira palačo The Shard , katera bo s svojimi 310 metri postala najvišja v Evropi

V Londonu projektira palačo The Shard , katera bo s svojimi 310 metri postala najvišja v Evropi
© Bjmullan / WikiCommons

V enem od intervjujev je Piano povedal, da se lahko na neki točki v karieri vsak arhitekt ujame v past in postane ujetnik določenega stila. Mnogim njegovim arhitekturam je skupno, da so bile sprva deležne kritik. Londonski Shard je denimo princ Charles poimenoval "solnica", spet drugi so v njem videli "črepinjo, ki se je zadrla v srce Londona". Tudi pri Centru Pompidou so se številni sprva prijeli za glavo, danes pa velja za eno najzanimivejših stavb v Parizu. "Vsaka vidnejša nova arhitektura je najprej enkrat moderna, preden lahko postane klasika," arhitektove besede povzema agencija dpa.

Kritike Piano jemlje resno. Kot pravi, je kot arhitekt s pripravljenostjo na debato rasel. "Ne zato, ker bi moral ves čas dokazovati, kako dober sem, ampak ker je to edini način za preživetje," je še dodal. 

Svoje arhitekture tudi potem, ko so dokončane, pogosto obiskuje. "Še danes tekam okoli svojih stavb in preverjam, ali je vse v najlepšem redu. Nikoli nisem zadovoljen," je povedal.

Piano ras oblikuje kraje, kjer se ljudje srečujejo. Rdeča nit njegovega ustvarjanja pa je bitka proti težnosti. Zato so njegove stavbe pogosto prosojne in zračne, pri snovanju ga žene želja po lahkosti.

Čeprav Piano načrtuje projekte za različne konce sveta, ves čas ostaja tesno povezan s svojo domovino. Leta 2009 je sodeloval pri popotresnih projektih v mestu L'Aquila, lani pa je svetoval tudi po rušilnem potresu, ki je prizadel osrednji del Italije.

Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Pritzkerjevo nagrado, najpomembnejše priznanje v arhitekturi, kjer ga je žirija primerjalaz Leonardom da Vincijem in Michelangelom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.