Borut Mekina

 |  Mladina 44  |  Politika

Priznali so napako

Kaj zadnja pogajanja med slovensko vlado in evropsko komisijo pomenijo za prihodnost NLB?

Tedanji minister za finance Uroš Čufer in guverner Boštjan Jazbec na dan razglasitve rezultatov stresnih testov

Tedanji minister za finance Uroš Čufer in guverner Boštjan Jazbec na dan razglasitve rezultatov stresnih testov
© Borut Krajnc

Leta 2013 je bila Slovenija poskusni zajček za nov način reševanja evropskih bank. Evropska komisija je gradila sistem, eksperimentirala je z različnimi zamislimi in od Slovenije, ki je tako ali tako sama klicala trojko, zahtevala, da sprejme nenapisana pravila. V Ljubljano je prišlo 200 tujih finančnih strokovnjakov in nato so pol leta računali velikost bančne luknje, recimo s tako imenovano pločnik metodo, to je s stanjem na pločniku in ocenjevanjem vrednosti zastavljenih nepremičnin. Njihova ekspertiza je bila vredna približno 500 evrov na uro, koliko pa je skupaj stal celoten postopek, Banka Slovenije do danes ni objavila – predvideva se, da približno 30 milijonov evrov.

Da je celoten projekt, ki je Slovenijo stal 4,8 milijarde evrov, polomija, so ponavljale civilnodružbene organizacije, kot so izbrisani podrejeni obvezničarji, pa tudi številni ekonomisti. Da je bilo polnjenje bančne luknje projekt, ki je Slovenijo rešil, pa so poleg Banke Slovenije (ta je v svoji aroganci v letih za tem celo trdila, da bi morali v banke verjetno vložiti še več denarja) ponavljale predvsem institucije trojke. Mednarodni denarni sklad (IMF) je zadnja leta ob vsaki priložnosti pel hvalnice guvernerju Boštjanu Jazbecu, ki naj bi bil rešil Slovenijo. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta naši državi celo grozili zaradi policijske preiskave eksperimenta iz leta 2013. Iz leta v leto je postajalo očitneje, da je bila evropska metoda neučinkovita, če ne celo nesmiselna ali kriminalna.

Čeprav smo banke dokapitalizirali z namenom, da bodo kreditirale gospodarstvo, je morala Slovenija privoliti v ukrepe, s katerimi smo njihovo poslovanje in kreditiranje omejili. Ker naj bi bila NLB dobila državno pomoč, je morala zapirati poslovalnice, krčiti obseg kreditiranja in obljubiti, da bo odprodala izpostave po Balkanu. Slovensko gospodarstvo pa, ne le da je začelo dosegati dobre rezultate, te je začelo dosegati kljub krčenju kreditiranja. Naučilo se je živeti brez bank. Hkrati so sanirane banke kot mastodonti sedele na kupu denarja – ta kup je v povprečju še vedno od dva- do trikrat večji od kupa, na katerem sedijo druge banke v EU.

Takoj po letu 2013 je finančno ministrstvo sicer začelo ta javni denar spravljati iz preveč dokapitaliziranih bank, tudi iz slabe banke. Samo NLB je v zadnjih dveh letih državi plačala sto milijonov evrov dividend, dejansko nič v primerjavi z 1,5 milijarde evrov, kolikor jih je banka dobila na začetku. Zato so sedaj finančniki našli salomonsko rešitev: naj NLB Sloveniji plača kazen 360 milijonov evrov. Leta 2013 je namreč država v zameno za soglasje Bruslja k državni pomoči obljubila, da bo prodala tri četrtine banke. Nato je komisija maja letos odobrila spremembo zaveze: prodajo 50 odstotkov banke do konca leta in 25 odstotkov minus eno delnico do konca prihodnjega leta, a je vlada junija letos sklenila, da zaradi prenizke cene in tveganj zlasti v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev postopek prodaje ustavi.

Finančni ministrici je vlada naložila, naj v pogovorih s komisijo poišče druge možnosti, neuradno je najverjetnejša rešitev prodaja manjšinskega deleža banke na primer Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) do konca leta in denarna sankcija, ki jo bo banka plačala državi, namesto prodaje bančnih podružnic na Balkanu. Rešitev – da torej NLB Sloveniji plača 360-milijonsko kazen – je, moramo priznati, dobra. Je plod ustvarjalnega knjigovodstva. A čeprav ob tem izrekamo hvalo, hkrati ne moremo mimo simbolike. Ta je v priznanju, da so bile vse »finančne« teorije iz leta 2013 napačne. Toda ostanimo pozitivni: iz NLB bo državi očitno vendarle uspelo izvleči nekaj javnega denarja, pri NKBM je to storil ameriški sklad Apollo. Glavnim akterjem iz leta 2013 pa – čeprav so se zmotili – ne gre slabo. Boštjan Jazbec ima odprta vrata pri nadaljnji karieri v IMF, tedanji finančni minister Uroš Čufer je danes finančni svetovalec, njegov državni sekretar Mitja Mavko pa je položaj v banki EBRD to leto zamenjal za delo svetovalca Abankine uprave …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Odnosi z javnostmi, Banka Slovenije

    Priznali so napako

    V članku z naslovom Priznali so napako, avtorja Boruta Mekine, ki je bil objavljen 3. 11. 2017 v časniku Mladina, je med drugim navedeno, da Banka Slovenije do danes ni objavila, koliko je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank. Novinar Mekina ni navedel resnice, saj je razkritje stroškov pregleda objavljeno na spletni strani Banke Slovenije že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol (http://www.bsi. Več

  • Borut Mekina, novinar, Mladina

    Priznali so napako

    Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek... Več