MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

Tehnologija kvari otroke?

Povezava med otroškim duševnim zdravjem in vzponom pametnih telefonov

Psihologinja dr. Jean Twenge z Univerze v San Diegu je bila lani zelo zaželena sogovornica ameriških medijev. Njene raziskave kažejo, da se je leta 2012 v vedenju ameriške mladine zgodil pomemben prelom. Število mladih z duševnimi težavami in tistih, pri katerih so opazili znake samomorilnosti, je začelo naraščati, prav tako sta se med mladimi krepila občutek osamljenosti in pomanjkanje spanja. Hitro se je začela zmanjševati pogostost zmenkov in druženja s prijatelji v živo. Leto 2012 je bilo hkrati leto, ko je delež Američanov s pametnim telefonom presegel 50 odstotkov. Dr. Twengejeva trdi, da je mogoče povečano rabo pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav povezati s povečevanjem duševnih težav pri ameriški mladini.

Njena teza ima nemalo kritikov. Dejstvo, da se dogodka časovno ujemata, pač še ne pomeni, da sta tudi vzročno povezana. Prav tako iz zgodovine poznamo veliko primerov zgražanja starejše generacije nad navadami »današnje mladine«. Za povečanje težav z duševnim zdravjem so krivili že tudi MTV in Marilyna Mansona. Poleg tega podatki kažejo, da je samomorilnega vedenja med mladimi veliko več na ruralnih območjih ZDA, kjer je socializacija prek pametnega telefona vendarle manj uveljavljena kot v mestih.

© Tomaž Lavrič

Dejstvo je, da se s tehnološkim napredkom spreminja način socializacije otrok, pravi dr. Maja Drobnič Radobuljac. »Včasih so se otroci družili v živo, danes je veliko interakcije prestavljene na družabna omrežja in pametne telefone.«

Zaradi tega se otroci in mladi v socialnih odnosih v realnem svetu ne znajdejo več tako kot nekoč. »Veliko več opažam nezmožnosti ustvarjanja stika s sočlovekom. To pomeni, da tak mladostnik ne bo prosil za pomoč, se komu zaupal.« A tudi pomoč se je preselila v virtualni svet. Obstaja več organizacij, ki ponujajo svetovanje prek spleta, s čimer so blizu tudi tej populaciji. Vodilo ene od takih spletnih strani, tosemjaz.net, je, da je o nekaterih vprašanjih laže pisati kot govoriti. »Težko bi rekla, da je vse slabo,« pravi dr. Maja Drobnič Radobuljac. »Postaja pa drugačno.«

Kot pravi dr. Vita Poštuvan, izsledki njihovih raziskav kažejo, da je raba interneta pri mladih sporna zgolj, če gre za »patološko rabo«, ko ukvarjanje z elektronskimi napravami zavzema večino otrokovega prostega časa. Res pa je, da pogostost takšne pretirane rabe glede na mednarodne raziskave hitro narašča.

V mednarodni raziskavi, v kateri je sodelovala dr. Poštuvanova, so raziskovalci prvič opazili obstoj precej velike »nevidne« skupine mladih, ki je izkazovala visoko stopnjo tveganja za samomorilno vedenje, čeprav se vedenje teh mladih ni bistveno razlikovalo od družbeno sprejemljivega. Za to skupino, v kateri je bila skoraj tretjina otrok, vključenih v raziskavo, sta bila značilna prav pretirana raba elektronskih naprav v prostem času in pomanjkanje spanca. Niso kazali nikakršnih značilnih simptomov duševnih težav, kot je denimo agresivnost ali hiperaktivnost. Pravočasno prepoznavanje njihovih težav je velik strokovni izziv.

Pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje je vrstniško nasilje. To pa se je večidel preselilo na družabna omrežja. »Ko se tam zgodijo slabe stvari, odraslim to večinoma ni vidno,« pravi dr. Maja Drobnič Radobuljac.

Včasih so neprijetni dogodki in govorice ostali znotraj šole ali celo znotraj razreda, danes zlahka postanejo vidni vsem v državi in se razširijo do neslutenih razsežnosti. Včasih je veljalo, da so mladi vsaj doma varni pred vrstniškim nasiljem. Danes jih lahko spremlja povsod. Kot pravi Marko Puschner s Fakultete za družbene vede, ki deluje pri Točki za osveščanje o varni rabi spleta Safe.si, imajo mladi redno opraviti z vrstniškim nasiljem. »Gre za različne oblike od žalitev in trolanja pa vse do spolnega nadlegovanja in groominga.« Grooming je spletno zalezovanje mladoletnikov z namenom izvabljanja intimnih fotografij in drugih pedofilskih artiklov. »Pri žaljenju in trolanju se pojavljajo tudi dolgotrajne oblike nasilja, ki lahko preseže okvire interneta in pri posameznikih z duševnimi težavami lahko pomeni tveganje za samomorilno vedenje,« opozarja Puschner.

Vpliv družabnih omrežij na mentalno zdravje mladih je v zadnjem času vroča raziskovalna tema. A izsledki so za zdaj precej nasprotujoči si. Nekatere raziskave njihovo pogosto rabo povezujejo s povečanjem občutka osamljenosti in depresije, spet druge pa prav družabnim omrežjem pripisujejo zasluge za boljšo družbeno vključenost sicer marginaliziranih posameznikov.

Predvsem je pomembna zmernost rabe. Raziskava dr. Jean Twenge je denimo pokazala, da se začno negativni učinki pojavljati, ko raba pametnega telefona preseže dve uri na dan.

Pomemben pa je tudi način rabe. Pasivno spremljanje profilov in pogovorov drugih, v katerih so vsi lepši in zanimivejši, zagotovo nima enakega vpliva kot navezovanje stikov s prijatelji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.