MLADINA Trgovina

NICOL VUJOVIĆ

5. 3. 2018  |  Kultura

Ni prostora za kulturo

Kultura izgublja svoj prostor v medijih, pozornost pa se namenja predvsem všečni in zabavni produkciji

Kultura izgublja svoj prostor v medijih

Kultura izgublja svoj prostor v medijih
© Facebook

Konec preteklega tedna v Gledališču Glej je Društvo novinarjev Slovenije problem pomanjkanja prostora kulture v medijih naslovilo z debato o poziciji kulture v medijih. Kulturniki in kulturnice predvsem opozarjajo na ukinjanje mnogih oddaj, kadrovsko siromašenje kulturnih uredništev in tiranijo "rejtingov" oziroma ocenjevanj. Pravijo, da se mediji posvečajo predvsem všečni in zabavni produkciji, rumenemu kontekstu poročanja. Menijo namreč, da so gledalci televizij zelo dobro seznanjeni s športom, medtem ko kulturi namenjajo premalo prostora.

Urednica kulturne redakcije Dela Ženja Leiler, urednica kulture pri Dnevniku Tanja Lesničar Pučko in odgovorna urednica kulturnega in umetniškega programa na TV Slovenija Živa Emeršič so v debati zastopale Društvo novinarjev Slovenije in poročale o vse večjem pritisku kulturnikov in kulturnic na medije. Debati pa so prisostvovali tudi predstavniki kulturnega sektorja: pesnica, dobitnica dveh Jenkovih nagrad za poezijo in publicistka Anja Golob ter prevajalec, režiser, producent in glasbenik Jure Novak, kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti Alja Lobnik, pogovor pa je vodil filozof in glasbenik Boštjan Narat.

"Kritika oziroma refleksija umetnosti je hrbtenica vsake kulturne strani ali oddaje." (Anja Golob)

Ženja Leiler je med drugim poudarila, da kultura ostaja eden izmed treh stebrov časopisa Delo in da bo tako tudi v prihodnje. Anja Golob se s tem ne strinja. Pravi, da je spoznala ustroj teh medijev, ko je pisala za Večer. Stanje kulture pri Dnevniku, Večeru in Delu je po njenem mnenju porazno. "Kritika oziroma refleksija umetnosti je hrbtenica vsake kulturne strani ali oddaje in ne strinjam se s tem, da je kultura steber Dela. Kritik je vedno manj, so večinoma poljudni članki, kar pomeni degradacijo kulture," je dodala.

Pesnica Anja Golob

Pesnica Anja Golob
© Borut Krajnc

Kot primer izginjanja kulturnih vsebin iz medijev, je Boštjan Narat navedel premik šestminutne oddaje o kulturi na Televiziji Slovenija na poznejši termin po športu. Programski svet RTV Slovenija je lani novembra spremenil večerno programsko shemo prvega programa televizije, kjer je oddaja o kulturi zdaj na vrsti za oddajo o športu. V kulturnem in umetniškem programu so to odločitev sprejeli z obžalovanjem, saj s tem nobena kulturna oddaja ne bo več na sporedu v najbolj gledanem terminu. Kulturniki in kulturnice trdijo, da je premik programa skazil simbolni odnos do kulture.

"Pritisk kulturnih ustvarjalcev je bistveno večji, kot je bil kdajkoli prej." (Tanja Lesničar Pučko)

Alja Lobnik je med drugim govorila o kulturnih vsebinah na televiziji, ki se po njenem mnenju velikokrat ustavijo na poročevalski in informativni ravni in se ne poglobijo, kot bi se morale. Na to se je odzvala Živa Emeršič, ki je izpostavila, da je merjenje gledanosti pokazalo, da občinstvo ni več naklonjeno poglobljenim vsebinam, ki zahtevajo premislek. Anja Golob pa je na to dodala, da kultura ni nekaj atraktivnega, kar bi se tržilo na enak način kot šport. Poleg tega meni, da se mora umetnost vzgajati, saj je ena izmed njenih vlog, da vzgaja.

Tanja Lesničar Pučko je poudarila, da so "mediji kozmos družbe v kateri živimo, stanje pa ni zadovoljivo". Antagonizem med uredniki in novinarji, po katerem je povprašal Boštjan Narat, bi po njenem mnenju pomenil zmago neoliberalizma. Umetnost in kultura sta pahnjeni na družbeni rob, položaj kulturnikov in kulturnic pa je postal nevdržen.

Celotno debato si lahko ogledate na tej spletni povezavi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.