MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

7. 3. 2018  |  Družba

Revščina današnjih delavcev v Sloveniji bo tepla še njihove pravnuke

Raziskava je pokazala, da imajo še pravnuki premožnih družin boljše možnosti, ko govorimo o socialnem položaju, kot njihovi vrstniki iz revnih družin

© Tomaž Lavrič

Revščino je veliko težje izkoreniniti, kot je veljalo do zdaj. Še pravnuki, ki izhajajo iz premožnih in bolj izobraženih družin imajo večje možnosti, da bodo imeli visok socialni položaj, je po poročanju die Zeit pokazala raziskava gospodarskega inštituta na univerzi Madrid. Posledic revščine družine torej ne občutijo le otroci in vnuki, ampak še pravnuki.

Sebastian Braun, raziskovalec trga dela na inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu, in Jan Stuhler z univerze Madrid sta analizirala podatke o socialnem statusu štirih generacij družin v Nemčiji v 20. stoletju. Ugotovila sta, da socialna neenakost zmanjšuje veliko počasneje, kot je veljalo do zdaj. Povprečno se z generacijo na generacijo prenaša 60 odstotkov dejavnikov, od katerih je odvisen socialni status posameznika. Zaradi tega je socialni status posameznika v veliki meri odvisen od socialnega statusa družine, iz katere prihaja. Med temi dejavniki so življenjske okoliščine, povezave v družbi, pa tudi sposobnosti, ki se dedujejo.

Biti reven pomeni biti radikalno drugačen od vseh drugih, ki niso revni, notranji tujec, marsovec, zombi. In biti ujet v vrečo predsodkov, je pred petimi leti v članku Teorije revščine v Mladini pojasnil sociolog dr. Srečo Dragoš.

Biti reven pomeni biti radikalno drugačen od vseh drugih, ki niso revni, notranji tujec, marsovec, zombi. In biti ujet v vrečo predsodkov.

Še po štirih generacijah sta raziskovalca Braun in Stuhler ugotovila povezavo med socialnim položajem današnjega posameznika in socialnim položajem njegovih prednikov. »Nizki socialni položaj prednikov učinkuje kot breme, ki še po štirih generacijah zavira dvig po socialni lestvici,« je napisal Braun. Do tega zaključka je prišel tako z analizo socialnega položaja prek stopnje izobrazbe kot prek poklica.

Dosedanje študije so kazale, da ima socialni položaj staršev majhen vpliv na socialni položaj potomcev. Po poročanju Deutsche Welle so do zdaj raziskovalci predvidevali, da je socialni položaj otrok le v 30 do 40 odstotkih odvisen od socialnega položaja staršev, zato je socialno neenakost mogoče hitro odpraviti. Braun o tem pravi, da do zdaj ni bilo ustreznih podatkov o socialni mobilnosti oziroma prehodih med družbenimi sloji. V dosedanjih študijah so raziskovalci analizirali predvsem odnos med starši in otroci. »S tem, ko sva preučila več kot dve generaciji, sva to napako pri meritvi lahko odpravila,« pojasnjuje raziskovalec. Tako sta prišla do zaključka, da je vzpon na socialni lestvici bistveno težji, kot je veljalo do zdaj.

Revščina današnjih delavcev v Sloveniji bo tako tepla še njihove pravnuke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.