MLADINA Trgovina

IK, STA

14. 3. 2018  |  Politika

Sindikati bodo vztrajali, da vlada sprejme ponedeljkov dogovor, sicer sledi nova stavka

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so navedbe prve glavne vladne pogajalke Lilijane Kozlovič, da je dogovor s Svizom propadel, ker s strani sindikata ni bilo približevanja, označili kot skregane z dejstvi. Vztrajali bodo, da vlada sprejme v ponedeljek dosežen dogovor, sicer aprila sledi nova stavka.

Branimir Štrukelj, Sviz

Branimir Štrukelj, Sviz
© Borut Krajnc

Po navedbah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja so navedbe Lilijane Kozlovič v nasprotju že s tistim, kar je povedala po ponedeljkovem sestanku vodstev sindikatov s predstavniki koalicijskih strank, ko je dejala, da se sindikati približujejo in da je ostalo odprtih le še nekaj malenkosti. Tako je po Štrukljevih besedah na koncu pogajanj Sviza z vlado tudi bilo. Povedal je, da so popuščali pri veliko stvareh, med drugim tako pri razredništvu in regresu kot tudi pri zvišanju plač.

Napovedal je, da bo Sviz vztrajal pri tem, da vlada sprejme tisto, kar "so se pooblaščeni vladni pogajalci pri polni zavesti dogovorili" s Svizom v ponedeljek zvečer, pa tega potem niso parafirali. "Pri tem bomo trmasti in bojeviti. Zadeva bo šla do zadnjega dne pred volitvami, če bo treba, ker se iz nas ne bodo norčevali," je dejal Štrukelj in dodal, da so zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi odnosa vlade trenutno najbolj iritirana skupina javnih uslužbencev v državi. So se pa pripravljeni pogovarjati še o treh ne povsem usklajenih stvareh, ki pa po Štrukljevih besedah niso bistvene.

"Pri tem bomo trmasti in bojeviti. Zadeva bo šla do zadnjega dne pred volitvami, če bo treba, ker se iz nas ne bodo norčevali." (Branimir Štrukelj)

V ponedeljek po njegovih besedah namreč niso uskladili glede datumov zvišanj plač. Vlada predlaga, da bi del zvišanj izvedli 1. septembra letos, del 1. septembra prihodnje leto, del pa 1. septembra 2020, medtem ko se Sviz zavzema, da se del zvišanj izvede 1. septembra letos, drugi del pa 1. septembra prihodnje leto. Uskladili se niso tudi glede dela napredovanj in pa zvišanja plač za zaposlene na univerzah, ki imajo univerzitetno izobrazbo. Za te vlada predlaga zvišanje plač za dva plačna razreda, v Svizu pa predlagajo zvišanje za tri. Omenjene tri neusklajene zadeve pa po besedah Štruklja niso bistvene, zato je o njih mogoče dogovor doseči zelo hitro.

Na vprašanje, ali morda vlada ponedeljkovega dogovora ni parafirala tudi zato, ker bi lahko svoje zahteve zvišali vsi ostali sindikati, je Štrukelj odgovoril, da ponudba vlade pri stanju, kakšno je, ne more biti uravnotežena, "to pa zato, ker vsi nismo v enakem izhodišču". Spomnil je, da učitelj z univerzitetno izobrazbo za uradnikom z enako izobrazbo pri plači v povprečju zaostaja za 500 evrov. Po njegovih besedah se je tudi predsednik vlade Miro Cerar na ponedeljkovem sestanku prvakov koalicijskih strank s sindikati strinjal, da je delo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju vrednoteno slabše kot delo ostalih javnih uslužbencev in napovedal, da bodo "morali zato dobiti nekaj več". Slednje je po Štrukljevih besedah potrdil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki da je dejal, da v primeru zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ne bo mogoče uporabiti "neke pavšalne logike in da bo tu treba narediti korak ali dva več".

Glede tega, kako bodo ravnali v prihodnje, je Štrukelj na novinarski konferenci dejal, da bodo po stavki, ki bo v sredo potekala v 11 mestih, počakali do konca marca. Če do takrat vlada ne bo sprejela tistega, o čemer so se dogovorili v ponedeljek, bodo izvedli "novo, silovito zastavljeno stavko", znova v Ljubljani, najverjetneje 17. aprila. Pri tem bodo po potrebi odšli tudi pred sedeže koalicijskih strank. Vladi nameravajo sicer predlagati, da pogajanja nadaljujejo že v četrtek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.