MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

Prepoved javnomnenjskih raziskav?

Omejevanje dostopa do informacij ni prava pot

Predstavitev ene od meritev in njena analiza med volilno tekmo za predsednika republike na TV Slovenija

Predstavitev ene od meritev in njena analiza med volilno tekmo za predsednika republike na TV Slovenija
© RTV SLO

V sredo je začel teči 60-dnevni rok za zbiranje podpisov v podporo predlogu zakona o prepovedi objavljanja izsledkov političnih javnomnenjskih raziskav. V skladu z zakonom o referendumu in ljudski pobudi morajo pobudniki v tem času zbrati pet tisoč podpisov, da državni zbor začne redni postopek obravnave predloga zakona. Pobudo je vložila malo znana stranka ReSET. Ime je okrajšava za ’rešimo Slovenijo elite in tajkunov’. Stranko vodi Mariborčan dr. Martin Ivec, znan tudi kot predsednik sindikata delavcev migrantov, zaposlenih v Avstriji.

V stranki menijo, da objavljanje ugotovitev političnih javnomnenjskih raziskav vpliva na podzavest volivcev in s tem na njihovo odločitev na volitvah, učinek anket pa je, da »služijo kot priročen izgovor za medijsko pozornost, posvečeno samo določenim strankam in politikom«.

Tudi če stranki uspe zbrati pet tisoč podpisov, je možnost za sprejetje zakona v predlagani obliki tako rekoč nična. Do leta 2011 je v Sloveniji že veljala prepoved objavljanja izsledkov javnomnenjskih raziskav v tednu pred volitvami, a je ustavno sodišče na pobudo časnika Dnevnik to določbo razveljavilo, češ da prepoved objave nekega podatka z namenom, da se medijem prepreči vpliv na oblikovanje ali spreminjanje javnega mnenja, »pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi«.

Po mnenju Janje Božič Marolt z Inštituta Mediana objavam javnomnenjskih raziskav nasprotujejo samo tisti, ki so nezadovoljni z izsledki. »Javnomnenjske raziskave o naklonjenosti strankam so preprosto pomembne, ker pač omogočajo preglednost. Pomembne so enako kot poročilo o stanju na cestah. Ko potuješ, veš, kaj te čaka, ko voliš, veš, čigave obljube voliš, in veš, koliko imaš somišljenikov.«

Podobnega mnenja je Andraž Zorko iz agencije Valicon. »Gre za pravico vedeti. Vedeti, kaj si o nečem, kar zanima tebe, mislijo drugi, in imeti možnost, da se na podlagi tega odločaš, zasebno ali poslovno. Onemogočanje dostopa do informacij je zelo nazadnjaško in nedemokratično početje in ni bistveno drugačno od zažiganja razsvetljenskih knjig na grmadah v srednjem veku.«

Drži, da se zadnja leta krepi vpliv javnomnenjskih anket na končni volilni izid. Volivci so vse manj zvesti strankam in se vse bolj odločajo taktično, za to pa so izsledki anket ključnega pomena. »V naši družbi se naklonjenost strankam zlasti tik pred volitvami lahko spremeni hitreje kot stanje na cestah,« pravi Janja Božič Marolt. Javnomnenjske »razmere« so pač vse bolj spremenljive. »Tako kot za vremenske razmere niso krivi napovedovalci vremena, tako za stanje v politiki nismo krivi raziskovalci.«

Bi pa morda veljalo zaostriti standarde raziskav, katerih izsledki so namenjeni javni objavi, dodaja Zorko. »Na primer, da se lahko objavljajo le rezultati izvajalcev, ki imajo reference, ali da se predpišejo minimalni strokovni standardi glede metodologije izvedbe in predvsem objave.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.