MLADINA Trgovina

Vesna Teržan

15. 5. 2018  |  Kultura

Zapuščena in zaničevana

Izključena/L'esclusa, gledališka predstava nastala po istoimenskem romanu Nobelovega nagrajenca Luigia Pirandella, govori o usodi ženske v patriarhalni družbi

Izključena/L'esclusa, gledališke predstave nastale po istoimenskem romanu Nobelovega nagrajenca Luigia Pirandella, so se lotile članice gledališke skupine Maschere nude / Gole maske, Oddelka za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Izključena/L'esclusa, gledališke predstave nastale po istoimenskem romanu Nobelovega nagrajenca Luigia Pirandella, so se lotile članice gledališke skupine Maschere nude / Gole maske, Oddelka za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
© Drago Videmšek

Pirandello je roman napisal na prelomu 19. v 20. stoletje in opisal kruto usodo mlade ženske, ki sta jo njena družina in bližnja okolica obsodili prešuštva in jo izključili iz svoje sredine. Predelave romana v gledališko predstavo so se lotile študentke, članice gledališke skupine Oddelka za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani skupaj s svojo mentorico Silvio Viviani, italijansko igralko, ki je lanskega septembra skupaj z njimi ustanovila to gledališko skupino. Skupino so poimenovale Maschere nude / Gole maske, kot je tudi Pirandello poimenoval zbirko svojih dram. Pet študentk italijanščine - Lea Anclin, Lucija Bičič, Nataša Cvijanović, Nika Mrak in Nuša Sobočan, kupaj s pianistko Pio Skušek in Silvio Viviani, režiserko in dramaturginjo, je pripravilo presunljivo predstavo v italijanskem jeziku. Videli smo jo na odru Mini teatra v Ljubljani na praznični dan 9.maja 2018, in ne bomo je tako kmalu pozabili.

Luigi Pirandello (1987 – 1936) pesnik, pisatelj ter pomembni italijanski in evropski dramatik se vpisuje med pionirje moderne drame in gledališča absurda. Znamenita je postala njegova drama Šest oseb išče avtorja (1921), med njegovimi romani pa je največ slave požel Pokojni Matija Pascal (1904). Tako si je Pirandello leta 1934 prislužil tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Rojen je bil na Siciliji v predmestju Agrigenta v bogati meščanski družini industrijalcev. Sem, v Agrigento, je postavil tudi os dogajanja v svojem prvem romanu Izključena/L'esclusa, ki ga je napisal leta 1893, izšel pa je leta 1908. V romanu razvija zgodbo o mladi Marti Ajala, poročeni z Roccom Pentagoro s katerim pričakuje otroka. Vendar naenkrat se začne šušljati, da je moža prevarala, okolica se sprašuje, kdo je otrokov oče; Marte ne poslušajo, ko jim govori resnico, da je bila zvesta, da ni kriva, da je nedolžna. Zapuščena in zaničevana od vseh (tudi od svojega moža) je zgolj zato, ker so našli pisma, ki jih je pošiljal njen oboževalec, advokat Gregorij Alvignani. Najbolj jo prizadene, da se ji odpove tudi oče. Trpi, preženejo jo od doma; nato umre njen oče, ona rodi mrtvega otroka in težko zboli.

Ko se začne šušljati, da je moža prevarala, se okolica sprašuje, kdo je otrokov oče; Marte ne poslušajo, ko jim govori resnico, da je bila zvesta, da ni kriva, da je nedolžna. Zapuščena in zaničevana od vseh (tudi od svojega moža) je zgolj zato, ker so našli pisma, ki jih je pošiljal njen oboževalec.

Čez čas si opomore in se s pomočjo materine prijateljice Anne Veronice vrne k študiju in postane učiteljica. Nekega dne dobi pismo v katerem piše, da je dobila mesto učiteljice v Palermu, ona ne ve, da ji je službo priskrbel Gregorij Alvignani. Kmalu se srečata in se spustita v ljubezensko razmerje. Marta je šele s tem dejanjem naredila to, česa so jo pred leti obsodili domačini v Agrigentu. Pirandello je zapisal, kako je morala nedolžna oseba skozi nepravičen in neizprosen boj za resnico in osebno integriteto; pregnana od doma in potisnjena v osamo, je našla uteho v študiju, v izobrazbi, in v določenem trenutku je storila dejanje, za katerega je bila po krivici obtožena pred leti – ljubimkanje z Alvignanijem- , kajti le tako je bila ponovno sprejeta v skupnost, ki jo je naprej izobčila. Svetohlinska družba/skupnost je njeno nedolžnost, odkritosrčnost in naivnost poteptala, morala je Marto “razdevičiti“ in jo narediti sebi enako.

 Pet študentk italijanščine - Lea Anclin, Lucija Bičič, Nataša Cvijanović, Nika Mrak in Nuša Sobočan, je skupaj s pianistko Pio Skušek in Silvio Viviani, režiserko in dramaturginjo, pripravilo presunljivo predstavo v italijanskem jeziku.

Pet študentk italijanščine - Lea Anclin, Lucija Bičič, Nataša Cvijanović, Nika Mrak in Nuša Sobočan, je skupaj s pianistko Pio Skušek in Silvio Viviani, režiserko in dramaturginjo, pripravilo presunljivo predstavo v italijanskem jeziku.
© Drago Videmšek

Silvia Viviani pravi, da je izbrala ta Pirandellov roman prav zato, ker so njene varovanke že na začetku študijskega leta izrazile željo, da bi ustvarile predstavo z močnim družbenim sporočilom. Tako so na začetku priprav izvajale improvizacije v katerih so iskala čustva in strasti, ki oblikujejo Martino zgodbo. Nekatere od teh improvizacij je na koncu vključila tudi v predstavo. Razčlembo in priredbo romana za gledališče je naredila Silvia, vendar so ji energija, razmisleki in čustva, ki so jih študentke/igralke razvile tekom improvizacijskih vaj, veliko pomagale pri odločitvi za končno adaptacijo romana in režijske postopke. Tako se je Silvia odločila, da bo vlogo Marte odigralo vseh petk igralk, vsaka v eni izmed slik v predstavi. “ To je bil dober pristop za pedagoški proces. Vsaka izmed petih igralk je v eni sliki odigrala glavno vlogo. To se mi zdi, je bilo zelo pomembno.” pravi Silvia. Menjava igralk v vlogi Marte je koristila tudi predstavi, saj je vsaka igralka Marti dodala svoj značaj in Marta je iz slike v sliko postajala vse bolj kompleksen gledališki lik - osebnost. Igralke so se izmenjevale tudi v drugih gledaliških likih, tako je moral biti gledalec zelo pozoren, kdaj je Lucija v vlogi Marte, kdaj je Lea v vlogi Marte in kdaj matere, kdaj je Nika sestra in tako dalje.

Pomembna režiserkina odločitev je bila tudi aktivna vloga glasbe v dramaturški strukturi predstave. Ta je bila ključna, kajti brez glasbe, brez pianistkine interpretacije in njene prisotnosti na odru, bi bila predstava osiromašena.

Vseh pet študentk je naredilo neverjeten razvoj. “Od začetka so bile plašne, videlo se je, da niso vešče nastopanja na odru, tu in tam je tudi šepala izgovarjava italijanščine. A vse to so premagale.” pripoveduje Silvia, ponosna na svoje varovanke. Premagale so strah, vse ovire, ki so navadno le v naših glavah, in naredile izredno predstavo. A med njimi je naravni talent Lucija Bičič, bila je suverena v svojem nastopu – tako v oblikovanju likov, v artikulaciji italijanščine in v smislu za humor, saj je že kar med predstavo požela aplavz za eno izmed “svojih slik“. Pomembna režiserkina odločitev je bila tudi aktivna vloga glasbe v dramaturški strukturi predstave. Ta je bila ključna, kajti brez glasbe, brez pianistkine interpretacije in njene prisotnosti na odru, bi bila predstava osiromašena.

Predstava Izključena/L'esclusa je prvi dosežek gledališke skupine Maschere nude/Gole maske Oddelka za romanske jezike in književnost ter Oddelka za prevajalstvo na Fizofski fakulteti v Ljubljani. Z veseljem pričakujemo njihove prihodnje projekte. Predstavo sta finančno podprla Oddelek za romanske jezike in književnost, Oddelek za prevajalstvo na Fizofksi fakulteti v Ljubljani, sam dogodek v Mini teatru pa je podprl Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani.

Preberite si tudi portret igralke Silvie Viviani, ki se ne pusti ujeti v meje jezika >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.