15. 6. 2011  |  Mladina 46  |  Konzum

Gostišče Mašun, Mašun

Pri Jakatu in Meti

  • ocena: 3 / 5

parkirišče za drvarje

parkirišče za drvarje
foto: Pastirica

medo na trati

medo na trati

 

Do Knežaka pridete iz Ilirske Bistrice ali iz Pivke, potem pa sledite smerokazom do konca, gostišče je odprto od osmih zjutraj do osmih zvečer, za medvedje šape ali ocvrta divjačinska rebra pa velja vsaj en dan prej zavrteti številko 051 661 611.

Specialitete:

domač kruh, v sezoni ovčji in kozji sir in mavrahi, salame in suhe klobase iz jelena, medveda, merjasca, cvetober divjačinskih šnicljev, steakov, pečenk, po naročilu tudi šape, ocvrta rebrca in krače, borovničev štrudelj.

Vina:

za tako dober refošk res ne rabiš vinske karte. Žganjeljubom se priporočajo slivovka, grappa, sadjevec, pelinkovec in brinjevec.

Spoprijem s kosmatincem nas je stal okoli 35 € na osebo.

Mašunu, bivši gozdarski in partizanski, sedaj pa prejkone izletniški postojanki, odkoder jo je moč pocvirnati na Snežnik ali prečkati hribe proti Babnem polju, kljub tisočerim metrom nad morjem in tisočerim ovinkom poti ne manjka obiskovalstva. In je oštarija, ki lahko poleti z zunanjimi sedišči in poslopji poskrbi za več avtobusov izletnikov, tudi izven sezone spodobno obiskana. V skladu z značilnostmi lege Mašun nudi pretežno jedi iz divjačine, v lovskem slogu, s trofejami, naivnimi slikarijami in orodji stroke opremljena notranjost pa lahko marsikomu zaokroži doživetje z vonjem po dimu in z delujočim kaminom. Ilovarjevemu triu je sicer tisto nedeljo še najbolj zaokrožila doživetje bera izbornih sušenih mesnin, ki jih zorijo in na dili postrežejo Mašunovi dedci, poleg redkosti in zaradi okusa tudi specifičnosti, suhe medvedove klobase, pa je lepo legel posrečen odprt refošk. A kaj kmalu, že pri juhah, so se začela pojavljati neprijetna vprašanja, zvezana s primesmi. Pa ne da bi šef iz lenobe čaral s kockami in praški, stavimo, da bi njegova krepka goveja in jurčkov polna gobova shajali tudi brez začink in gostil. Da gre za stare šole kuharijo, so dokazovali prekomerni odmerki toplih predjedi, od katerih rižota z gobami, ki je bila nared v desetih minutah, ni in ni hotela iti v promet. In kaj naj porečemo ob glavni atrakciji popoldneva, o pečenih medvedjih šapah in krači, ki smo jih naročili vnaprej, o enem najbolj slikovitih aranžmajev - vključno z na trati iz špinače posajenimi jurčki iz krompirja in rajsko ptico iz jabolka - kar jih je kdajkoli uzrlo naše oko? Predvsem to: če so v Mašunu voljni, jih prepričajte, da Vam šape postrežejo za predjed, pet členkov na osebo, raje več, če so v družbi strastni obiralci kosti, saj je ob tako prvinskem zalogaju težko ostati ravnodušen. Glede krače, ki jo je ata Ilovar že jedel v neprimerno sočnejši izvedbi, pa naj opomnimo, da je ubadanje z divjačino, posebej z večjimi kosi, sila težavna disciplina. V kateri ne šteje veliko, če pečenki priložiš golido goste omake, trato špinače iz vrtca in na njej posajene jurčke iz, ne pečenega, surovega krompirja. No. Eno je meseno, drugo pa estetsko doživetje.