Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 28  |  Konzum

Gostilna Dvor Jezeršek, Zgornji Brnik

Pri lepi zamisli

  • ocena: 2 / 5

 

 

dvor

dvor
foto: Pastirica

 

Jezerškov grunt boste zaradi pomanjkljive signalizacije kar nekaj časa iskali tam pod Krvavcem, gostilna dela od poldneva do desetih zvečer, ob nedeljah pa zaprejo že ob štirih popoldan. Telefon: 04 25 29 410.

Specialitete:

kranjska leta '06, domača skuta in kruh, uležano mesovje, skutne palačinke.

Vina:

 odprto Steyerjevo belo, Jarkovičev cvičk in refošk koprskega kombinata ter nekaj buteljk. Glede žganjic se lahko Jezeršek zanese na izkušnje firme Matic.

Preverba pri Jezeršku nas je stala manj od 30 € na osebo.

 

Z Dvorom, hotelom, gostilno in restavracijo v prenovljeni gorenjski domačiji, se je doslej prejkone po cateringu sloveča Hiša kulinarike Jezeršek vpisala med "prave" gostince. Seveda tudi Dvor, tako kot štab Jezerškov na desnem bregu Sore, krasijo znamenja velikopoteznosti in le pritisniti si je obkladek na trudno oko, ko s prostornega parkirišča uzreš impozantni kompleks. Pač - mesto oddiha za tiste, ki imajo radi na milimeter pokošeno travo, čiste linije in simetrijo, a si obenem želijo tudi malce kmetske domačnosti. Prav neskladje med novodobno arhitekturo in potankostmi, ki naj bi zatrjevale, da smo še vedno na kmetih, karirastimi prti, lovskimi trofejami in steriliziranimi preostanki nekdanjega grunta, je spočetka poskrbelo za razpoloženje Ilovarjevega tria. Pozornost pa je kmalu prevzel jedilni list, ki je vzbudil upe v ugoden iztek preverbe.

Si je moč predstavljati lepšo priložnost za promocijo promocije vedno krvavo potrebne domovine - prenočitveni kompleks v neposredni bližini osrednjega slovenskega letališča, ki nudi pošteno slovensko košto? In celo - pošteno slovensko košto po priljudnih cenah? Prijetno jedrnata zloženka Jezerškove gostilne sega od etničnih do občegostilniških slovenskih specialitet, od štajerske skute z bučnim oljem in kranjske klobase do pohanih pišk in šnicelnov, "kajzer šmorna" in Vodnikove zelišne župe ter bi lahko bila marsikomu za vzor. Tako na papirju, kako pa na krožniku? Četudi je bil Ilovarjev trio prej pomirjen kot presunjen zaradi kranjske klobase leta 2006, čeprav je sicer okusni domači skuti manjkala kaka kapljica bučnega olja in kolut čebule, bi se tja do tople predjedi še strinjali z Jezerškovim zastavkom, tudi če ostane enigma, kako se iz svežih lisičk zakuha tako anemična juha. Zato pa so bila telečja jetrca z vodnimi žličniki, ki smo si jih privoščili za medigro, v ponazoritev, zakaj ata Ilovar dolga leta adolescence ni prenesel niti j od jetrc - tele, ki je davno zraslo v junca, žagovina, ki je namesto zaželene sočnosti in slastno skurjenega roba le za vadbo žvekalnih mišic. Jezeršek s pristavkom v jedilnem listu, namreč, da nudi "pravi, torej telečji dunajski zrezek", nemara cilja na notranje gorenjsko konkurenco, ki se že pred časom odločila za svinino, ampak njegova neenakomerno panirana verzija ima kljub vsemu več okusa po olju kot po teletini, njegov sicer lepo pečen in soka poln rumpsteak pa po tujerodni omaki, ki ga obdaja. Naj omenimo, da so nam prilogo, gluhe štruklje, pogreli v pečici, naj potarnamo zaradi nič kaj sočnih pečenih svinjskih rebrc, stiroporastega rdečega radiča iz supermarketa in v sredini še pocastega šmorna? Zakaj le, ko pa bi se bilo najbolje spominjati le izvrstnih skutnih palačink.