Max Modic

18. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

Adi Smolar: Brez dlake na jeziku

2008, Modrina, Dallas

 

 

Bržčas najbolj ljudski izmed slovenskih kantavtorjev z neomejenim rokom trajanja se po štirih letih zatišja vrača z desetimi svežimi skladbami, za katere ne gre dvomiti, da bodo tako kot malodane ves Smolarjev opus takojci zlezle v uho in od tam pod kožo. Tokrat ponuja manj očitnega moraliziranja in direktnega pihanja na dušo, zato pa toliko več slovenske aktualnosti, ki gre všečnih verzov veščemu Smolarju tudi na tem izdelku v tekočih rimah z lahkoto z jezika in se ubrano ter do splošne izobrazbe prijazno zapleta med strune njegove brezhibno uglašene kitare. Besedila, pa naj bo njihova rdeča nit še tako tanka, v vsaki kitici v izbrani slovenščini povejo več kot polovica tukajšnje estrade v vsem letu. Preprosto, a učinkovito ter navkljub didaktičnemu pridihu dovolj pobalinsko.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.