Borut Mekina

20. 5. 2008  |  Mladina 20

Diplomsko delo Šrotove žene

Anica Šrot Aužner, druga “solastnica” korporacije Laško, v diplomi pojasnjuje, zakaj je pivovarna postala agresivna

Ponosna lastnika: Anica Šrot Aužner s soprogom.

Ponosna lastnika: Anica Šrot Aužner s soprogom.
© Mediaspeed

Anica Šrot Aužner, žena Boška Šrota in solastnica njunega družinskega podjetja Atka Prima, ki je danes na začetku pivovarniške lastniške verige, je maja 2005 na visokošolskem programu mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete diplomirala z naslovom Prevzemi in kapitalske povezave Pivovarne Laško. V diplomi je insajdersko pojasnila marsikateri prelomni dogodek, od pivovarske vojne, prevzema časopisa Delo do prijateljske pomoči štajerske Nove KBM, čeprav svojega moža med viri ni omenjala.
Nakup 24,99-odstotnega deleža Dela februarja 2003, piše Aužnerjeva, naj bi bil za javnost veliko presenečenje in na vodstvo pivovarne naj bi začeli deževati očitki, da je brez orientacije. A vodstvo pivovarne je po njenem mnenju še danes prepričano, da je bila naložba precej racionalna. Tedaj namreč še ni bilo znano, ali bo urad za varstvo konkurence Laškemu odobril nakup Uniona. Zaznati naj bi bilo, da se del slovenske politike nagiba k Interbrewu, saj multinacionalke, kot je Interbrew, ne vstopajo v države brez dogovora s politiko. Laško se je zato odločilo za nakup Dela, ki bi lahko postalo alternativna investicija, pa tudi zato, ker je imelo Delo tedaj več kot 50-odstotni tržni delež med dnevniki. Pri vstopu pivovarne v lastniško strukturo Dela ni nepomemben tudi »vpliv, ki ga ima časopisna hiša na oblikovanje javnega mnenja in s tem na politiko«, je ugotovila.
Do pivovarske vojne pa naj bi po njenem prišlo zaradi Uniona. V začetku naj bi namreč z namero Pivovarne Laško po krepitvi deležev v Unionu, zato da bi odvrnili želje nekaterih svetovnih multinacionalk po vstopu v Slovenijo, soglašala tudi slovenska politika. Zapletlo pa naj bi se, ker se je vodstvo pivovarne Union počutilo ogroženo in je na pomoč poklicalo belgijski Interbrew. Okrog druge prelomnice, vstopa pivovarne v Infondove sklade, pa je Aužnerjeva zapisala, da je menedžment Pivovarne Laško v času prevzemanja Uniona, jeseni 2001, ugotovil, da lahko tudi sam postane plen (država je bila tedaj še glavna lastnica pivovarne), zato so začeli iskati finančni holding, s katerim bi ustvarili »tesnejše vezi«. Obojestranski interes naj bi našli pri upravljavcih Infondovih skladov iz Nove KBM. Z njihovo pomočjo je Pivovarna Laško v kratkem času skupaj z Radensko odkupila nekaj več kot 20-odstotni delež v Infondovih skladih, ta je Laškemu zagotavljal, da je imela na skupščinah večino. Kakšen je bil na drugi strani interes »državne« Nove KBM, Aužnerjeva ni pojasnila.
V zaključku diplome je priznala, da je pivovarna eno izmed bolj agresivnih podjetij, ki se je odločilo za pot prevzemov zato, da ne bi bilo prevzeto. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.