Tomica Šuljić

16. 4. 2009  |  Mladina 15  |  Kultura

“Če si ti street, sem jaz avtocesta”

1. državni freestyle battle

Amo the Ew in N’Toko v finalu

Amo the Ew in N’Toko v finalu
© Luka Novak

Potem ko so borci za mikrofoni svoje prvenstvo že imeli v okviru štirkinega jesenskega festivala Utrip v Križankah, so se na pomlad zbrali še v kleti Kersnikove; samo bitko, Freestyle Battle, pa je še dodatno okrepila 40. obletnica Radia Študent, ki je prireditvi “posodil” organizatorja Jizaha, voditelja Napota in neposredni prenos. Tudi sam koncept je bil obtesan do kosti: “Freestyle battle brez pravil in omejitev. Po krogih. Dvakrat minuta. Kdor premaga vse svoje nasprotnike, je šampion. Kdor izgubi katerikoli dvoboj, je poraženec.” Torej nič predmetov in tem, o katerih so reperji na poprejšnjih tekmovanjih kazali retorične improvizatorske sposobnosti; čista verbalna borba med dvema, ki se medsebojno disata, torej žalita. Privlačen faktor za tekmovalce (na odru smo jih videli 26) pa je bila tudi praktična nagrada - 1000 evrov; morda odseva duh časa, v katerem denar pomeni morda najvišjo, vsekakor pa nedvomno najvrednejšo vrednoto.
V sobotni noči se je K4 napolnil malce kasneje, kot je bilo pričakovati, navkljub precej ljudem pa je bila gneča znosna in se je dalo dihati (v nasprotju s katerimi prejšnjimi sorodnimi tekmovanji v kleti Kersnikove). Če je sindrom za slovenski uspeh afera ali aferica, ki se pojavi po Emi ali sorodnem tekmovanju, potem imamo od sobote lahko kar nekaj Kontrecev. Ko sta se glas komisije in pričakovanje publike v istem prostoru znašla na različnih bregovih, je namreč prišlo do slišnega negodovanja. V našem primeru je v prvem krogu najprej izpadel zabaven možicelj, ki sliši na ime Basla Rhymes; ta sploh ni krenil z disanjem nasprotnika, ampak voditelja Napotnika, ki jih verjetno že nekaj časa ni tako javno slišal! Med ostalimi odločitvami tričlanske komisije, ki je svoje delo v celoti vendarle opravila vsaj solidno, pa je publiko med petimi krogi tekmovanja najbolj neprijetno presenetil izpad Unknowna proti obetajočemu Miku, kar je prineslo val žvižgov. Ampak odločitve žirije so dokončne, enako kot je žreb, ki ti lahko v prvem kolu prinese N’Toka in ti je potem bolj ali manj dosegljiv le še dober vtis (kot je uspel MC Edu, ki je repal na bosanskom) in te publika pomiluje, tekmuješ pa vseeno ne več. N’Toko, dvakratni dosedanji prvak, je ob vrnitvi po nekaj letih premora suvereno pometel s konkurenco, ki se mu v polfinalu in finalu sploh več ni upirala, ampak mu je izkazovala spoštovanje.
Nasploh je bil začetek bitke - tudi zaradi raznolikosti ljudi in nastopov - precej bolj zanimiv, dinamičen in razburljiv, proti koncu pa sta sledili stagnacija in neizogibna zmaga najboljšega, ki je v finalu premagal sicer zanimivega Amo the Ewa, omeniti pa še velja MC CM-a, ki se je zataknil v polfinalu. Nasvidenje v naslednji bitki ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.