Vanja Pirc

18. 6. 2009  |  Mladina 24

Izgubljene zaposlitvene možnosti

Ko v šolstvu ni mogoče delati, ker fakulteta še ni poskrbela za vse možne formalnosti

Alenka Virant

Alenka Virant
© Borut Peterlin

Alenka Virant je leta 2007 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu kulturnih študijev in antropologije na koprski Fakulteti za humanistične študije (FHŠ). Kot diplomantka te študijske smeri se je zavedala, da zaposlitve najverjetneje ne bo dobila zlahka. Ko se je prijavila na zavod za zaposlovanje in povedala, da jo zanima poučevanje, pa je ugotovila, da so njene zaposlitvene možnosti še manjše, kot si je predstavljala.
Najprej se je zapletlo, ker kot diplomantka FHŠ ni imela opravljenih predmetov iz pedagogike in andragogike, ki so pogoj za opravljanje učiteljskega poklica. Rešitev je bila preprosta: zavod ji je ponudil dokvalifikacijo. Še prej pa so ji svetovali, naj na šolskem ministrstvu preveri, ali bo z dodatnimi izpiti res izpolnjevala vse pogoje za poučevanje v vzgojno-izobraževalnih poklicih. Preverila je in z začudenjem ugotovila, da bi bilo dodatno izobraževanje nesmiselno, saj v šoli kljub temu ne bi mogla poučevati. Njena izobrazba namreč ni vpisana v posebni razvid poklicev, ki lahko poučujejo v šolah. Virantova je bila zgrožena, saj se še dobro spomni, da so na FHŠ že ob vpisu na študij poudarjali, da za njeno vrsto izobrazbe obstaja tudi možnost zaposlitve v šolstvu.
In zakaj njene izobrazbe oziroma poklica ni v razvidu poklicev, ki lahko poučujejo v šolah? Kot pravijo na šolskem ministrstvu, so pobude za uvrstitev študijskega programa v ta razvid v pristojnosti visokošolskih zavodov oziroma tistih, ki pripravljajo učne načrte za študijske programe. Takšne pobude lahko sicer dajo tudi sami diplomanti, a prvenstveno so v pristojnosti fakultet. Te včasih poskrbijo celo za to, da lahko njihovi diplomanti učijo bistveno širši nabor predmetov, kot bi si lahko predstavljali na podlagi njihove izobrazbe. In FHŠ? FHŠ je sicer poskrbela za to, da lahko v šolstvu poučujejo diplomanti nekaterih drugih študijskih programov, za študijski program kulturnih študij in antropologije pa takšne pobude ni vložila. Vsaj ne, vse dokler ni dobila pisne pritožbe Virantove. Vloga za poučevanje nekaterih predmetov v osnovni šoli zdaj čaka na obravnavo pri predmetni komisiji Zavoda za šolstvo.
Virantova je najbolj razočarana nad odnosom, ki ga je po njeni pisni pritožbi zavzela FHŠ. Uradni odgovor na njeno pismo so ji poslali šele po polletnem čakanju in šele po tem, ko se je obrnila tudi na druge visokošolske ustanove. FHŠ je v odgovoru zanikala, da bi storila kaj narobe, obenem pa so jo opozorili, da bo postopek za vpis študija v register »šolskih« poklicev najverjetneje dolgotrajen. »Verjamem, da taki postopki tečejo počasi, vendar pa je problem v tem, da bi jih morali začeti že pred leti. Sama sem se vpisala v drugo generacijo študentov, jeseni bo dve leti, odkar sem diplomirala ... oni pa so postopke šele začeli!« opozarja Virantova. Dodaja, da lahko posameznik uresničuje svoje možnosti le, če fakulteta za zaposljivost svojih študentov stori vse, kar lahko. Če tega ne stori, tudi samoiniciativnost, iznajdljivost in volja njenih diplomantov niso dovolj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.