Igor E. Bergant

3. 9. 2009  |  Mladina 35  |  Svet

Tudi na Angleškem jedo pse (in to celo psi sami)

Kako je večkrat nagrajeni britanski raziskovalni novinar zavestno prekršil eno izmed temeljnih pravil Fleet Streeta

Nick Davies (desno) med predavanjem na Norveškem

Nick Davies (desno) med predavanjem na Norveškem

Novinarje in pse druži marsikaj, še zlasti v prispodobah. Kolikokrat jih z omenjenimi živalmi zmerjajo pomembne človeške živine, ki jim niso povšeči njihovi zapisi! Sploh pa so mladi novinarji in novinarke že v najrosnejšem obdobju poklicnega usposabljanja deležni temeljne modrosti, v kateri pomembno vlogo igra pes. »Ni novica, če pes ugrizne človeka. Novica je, če človek ugrizne psa,« je povelje, na katerega se novinarji sčasoma pogojnorefleksno poženejo po svoje kosti (nekateri celo dobesedno). Metaforični napotek »Man Bites Dog«, ki ga najpogosteje pripisujejo legendarnemu uredniku časnika New York Sun Johnu B. Bogartu (1848-1921), je nadgradnjo dobil na londonskem Fleet Streetu, kjer so nekoč domovali vsi najpomembnejši časniki glavnega mesta Združenega kraljestva. Pravilo »Dog doesn't eat dog« (Pes ne je psa oziroma po naše vrana vrani ne izkljuje oči) pomeni, naj se časniki, vsaj resni in zvesti domnevno svetli tradiciji novinarskega poklica, z razkrivanjem neprijetnih zgodb drug o drugem ne bi zažirali v živo meso svoje vrste.
A Nick Davies, eden izmed najbolj cenjenih in prodornih britanskih raziskovalnih novinarjev, je lani s knjigo Flat Earth News (Novice s ploske Zemlje) storil prav to, potem ko si je »moral priznati, da dela v izprijenem ('corrupted') poklicu«. Daviesa, ki je zaslovel predvsem s temeljito raziskanimi zgodbami za londonski Guardian, televizijskimi dokumentarci in knjigo Dark Heart (Temno srce), v kateri je razkril boleče ugotovitve o britanskem zdravstvenem sistemu, je pretreslo spoznanje, da naj bi se sodobno novinarstvo (ki ga imenuje posel razširjanja resnice - 'business of truth') počasi sprevrglo v množično proizvodnjo omejenosti ('mass production of ignorance'). Zato se je skupaj s sodelavci Univerze v Cardiffu odločil raziskati vzroke, metode in posledice, ki so privedli do te zmede. Skratka, kot je končal v uvodu, naj pes končno poje psa, naj vrana vrani izkljuje oči.
Daviesova knjiga je že ob izidu v trdi vezavi februarja lani na pregovornem Fleet Streetu (nobena velika novinarska hiša nima več uredništva v tej ulici) dvignila ogromno prahu, nič drugače pa ni bilo niti z le na otip mehkejšo letošnjo izdajo. Nekateri so jo slavili kot kakovostno in pomembno, drugi zavračali kot pavšalno in hujskaško, še posebej, ker naj bi bil Davies knjigo zlorabil za obračunavanje s poklicnimi tekmeci. Kakor koli že, delo je medtem prejelo nagrado na letošnjem Festivalu idej v Bristolu in se na spletnem naslovu www.flatearthnews.net razvija naprej. In kakšne so sploh Novice s ploske Zemlje (Davies: Zemlja je bila za vsakogar in vsepovsod ploska, dokler tega ni nekdo preveril ...)?

Izza stojnic v ozadje stolpcev

Uničuj lokalno, varčuj globalno

Deset zapovedi in mračne spretnosti

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.