Nenasilni upor Palestincev

Mediji nam palestinski upor vedno znova prikazujejo kot nasilen, čeprav se vse več Palestincev pridružuje nenasilnemu ljudskemu odporu proti izraelskemu zidu in naselbinam

Skupina palestinskih, izraelskih in mednarodnih demonstrantov pred ograjo, s katero je bila palestinski vasi Bil''in odvzeta več kot polovica zemlje.

Skupina palestinskih, izraelskih in mednarodnih demonstrantov pred ograjo, s katero je bila palestinski vasi Bil''in odvzeta več kot polovica zemlje.
© Aleš Kustec

Kljub pozivom mednarodne skupnosti se gradnja in širitev naselbin na zasedenih ozemljih nadaljujeta. Prav tako kljub razsodbi mednarodnega kazenskega sodišča nezakoniti zid še vedno stoji.
Izraelske naselbine.
Od zasedbe palestinskih ozemelj (Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem, Gaza) leta 1967 si je Izrael prisvajal palestinsko zemljo in na njej gradil naselbine. Po podatkih izraelske organizacije Peace Now, ki nasprotuje gradnji naselbin, je danes na Zahodnem bregu - skupaj s tistimi v Vzhodnem Jeruzalemu - 133 naselbin. V njih živi skoraj pol milijona naseljencev. Mednarodno kazensko sodišče je leta 2004, ko je razsodilo o zakonitosti izraelskega zidu, moralo sprejeti tudi sklep o izraelskih naselbinah. Označilo jih je za nezakonite.
V poročilu za leto 2005 izraelske organizacije za človekove pravice B''Tselem in organizacije Bimkom, ki se ukvarja s človekovimi pravicami pri prostorskem načrtovanju, je Izrael pri prisvajanju palestinske zemlje (za gradnjo naselbin) po letu 1967 uporabljal predvsem razglasitev zemljišč za državna. Pri tem se je skliceval na otomanski zemljiški zakon iz leta 1858, ki je bil v času, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, še vedno v veljavi. »Po tem zakonu lahko posameznik pridobi lastništvo nad obdelovalno zemljo, če jo zaporedoma obdeluje deset let. Če pa posameznik tri zaporedna leta zemlje ne obdeluje, se zemlja šteje za državno in lastništvo se prenese na vlado,« piše v poročilu. Moč za ponovno podržavljanje zemlje ima seveda Izrael. Poročilo navaja, da je bilo med letoma 1979 in 1992 podržavljenih 908 km2 palestinske zemlje. V času vladavine Jicaka Rabina (1992-1996) je bila ta možnost sicer odpravljena, a so jo kasneje ponovno uvedli. Izraelska stran je pri tem postopku pogosto uporabljala tudi umazane trike. Tako Palestinci pogosto sploh niso dobili obvestila o podržavljenju njihove zemlje ali pa so ga prejeli prepozno, da bi se pritožili. Kot navaja poročilo, je Izrael pogosto podržavil tudi (zasebna) zemljišča, ne da bi (verodostojno) dokazal, da to lahko stori. Tako je leta 1991 na podlagi otomanskega zakona podržavil 110 hektarjev obdelovalne zemlje v lasti kmetov iz Bil''ina. Po navedbah teh se je kasneje izkazalo, da je izraelska stran kot dokaz za neobdelovanje zemlje uporabila fotografije iz časa, ko je bila zemlja v prahi.
V poročilu so še zapisali: »Četudi bi se Izrael pošteno in pravično držal pravil otomanskega zakona in ne bi razglašal zasebne zemlje za državno, bi še vedno ravnal neprimerno, saj je državno zemljo upravljal diskriminatorno in nelegalno. Državna zemlja je namreč javna lastnina in kot taka pripada zakonitim prebivalcem Zahodnega brega.« Izrael pa je Palestincem onemogočal rabo te zemlje, saj jo je namenjal predvsem za gradnjo naselbin.

Širitev naselbin

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.