Hermann v Ljubljani!

“Pogosto so mi očitali, da sem navdih za Jeremiahove avanture prekopiral iz avstralske filmske uspešnice Pobesneli Max. Kot je znano, je režiser George Miller prvega Pobesnelega Maxa posnel leta 1979, jaz pa sem svoj serial zasnoval že leta 1977. Kdo je potemtakem lahko kaj prej videl? Priznam pa, da me je Cestni bojevnik, torej drugi del sage o Pobesnelem Maxu, zelo navdušil. Miller ga je posnel dve leti kasneje, ko sem snoval že šesto epizodo z naslovom Sekta,” je povedal Herman Huppen, belgijski virtuoz stripa, ki bo letos, ko Jeremiah praznuje več kot 30 let neprekinjenega izhajanja, dopolnil 71 let. Hermannov opus poleg mnogih kratkih zgodb, stripovskih vinjet in Jeremiaha, njegovega prvega avtorskega seriala, zaokrožijo še avanturistični Bernard Prince (1966), realistični vestern Comanche (1969) in zgodovinsko obarvani Jugurtha (1967).

Leta 1984 je Hermann po zamisli Ervina Rustemagića kreiral psevdozgodovinski serial z naslovom Stolpi Bois-Mauryja (Les Tours de Bois-Maury), ki ga poznavalci štejejo za njegovo najbolj impresivno delo, desetletje pozneje pa še bridko stripovsko grotesko Sarajevo Tango, v kateri je zaradi brutalnega obleganja Sarajeva strnil razočaranje nad mednarodno skupnostjo in še posebej nad Organizacijo združenih narodov. Obsodbe takratnega generalnega sekretarja, nemočni teater modrih čelad na ozemlju Bosne in Hercegovine, farsične ugotovitve Unproforja ter indiferentnost samozvanih svetovnih velesil na čelu z NATO-m so ga po lastnih besedah navdajali s prezirom, gnusom in depresivnim občutkom popolne nemoči.

Odraščajoči najstnik Jeremiah, za katerega je po masakru družine v postholokavstni Ameriki poskrbel zajedljivi Kurdy, cinik irskega porekla, samotar na muli, s čelado, dolgo kitko in verižico z napisom 'Mother', je pred kakimi sedmimi leti doživel svojo prvo ekranizacijo v ZDA. Ker Afroameričani predstavljajo več kot trideset odstotkov publike, ki gleda televizijsko mrežo Showtime, je Kurdyja zaigral temnopolti Malcolm-Jamal Warner. Tudi Luke Perry v glavni vlogi je bil Jeremiahu podoben toliko, kot je bil Michael Keaton Bruceu Wayneu a.k.a. Batmanu. Oziroma še manj. »Vem, gre za grob poseg v avtorsko integriteto stripa,« je takrat komentiral Ervin Rustemagić, »toda hollywoodski šefi nikoli ne berejo stripov. Niti tistih, ki so že odkupljeni za filmsko oziroma televizijsko adaptacijo. Zanima jih samo sinopsis, pogoji realizacije projekta pa so vselej njihovi. Že od premiere dalje poslušam očitke svojih kolegov in znancev - tudi Hermannove, čeprav je že zdavnaj dvignil roke -, kako smo oskrunili njihov najljubši strip. Toda televizijska verzija je v prvi vrsti namenjena ameriški publiki, ki stripa še ne pozna in naj bi ga na tak način začela spoznavati. Kot vam je znano, je strip v devetdesetih zapadel v globoko krizo, zato mrzlično iščem variante, kako bi strip združil z drugimi mediji. Ena od možnosti je bila prodaja pravic hollywoodskim studijem.«

Ker je serija ameriška, nuklearne apokalipse ne povzročijo rasni nemiri v ZDA, kot je svoj serial zasnoval Hermann. Krivdo za zdesetkano prebivalstvo Amerike in sveta prevzame smrtonosni virus, ki pokosi vse odrasle prebivalce. Preživijo samo otroci, ki morajo skrbeti za lastno usodo brez modrosti starejših generacij. »Jeremiah je prvi evropski strip, po katerem je bila za ameriško televizijo posneta igrana teve serija,« je povedal Rustemagić. Mimogrede, na uradnem plakatu televizijske serije Jeremiah so se v ozadju videle ruševine zgradbe v ulici Georgi Dimitrova 49 v Sarajevu, kjer se je nahajal Ervinov studio SAF (Strip Art Features) vse do leta 1992, ko so ga četniške granate uničile in požgale. Ob tridesetletnici delovanja in v počastitev prodora na ameriški trg je Ervin 23. stripovsko epizodo Jeremiaha natisnil tudi v slovenčini. Album z naslovom Skrivnost v močvirju, ki v je uvodu predstavil kratko zgodovino Hermannovega stripovskega seriala ter obilico fotomateriala izza kulis TV serije, je izšel v 500 izvodih in ga ni bilo v prosti prodaji.

“Jaz sem v Jeremiahu takoj videl Johnnyja Deppa, a Ervin je vztrajal, da bi ga moral igrati Brad Pitt. To, da sem Jeremiaha narisal podobnega Robertu Redfordu, se je najverjetneje zgodilo povsem podzavestno. Redford je bil vedno eden od mojih najljubših igralcev, še posebej potem, ko sem ga videl v filmu Butch Cassidy in Sundance Kid, a Jeremiaha nikoli nisem namerno kreiral po njegovi podobi,” mi je povedal Hermann, ko sva pred leti v Celju klepetala o stripovskih zadevah, kakopak s poudarkom na njegovi najboljši kreaciji, postholokavstnem vesternu Jeremiah, ki smo ga jugoslovanski stripofili leta 1979 po zaslugi agilnega urednika Ervina Rustemagića na straneh sarajevskega Strip Arta takrat brali med prvimi, če ne kar prvi na svetu. Jeremiah z več milijoni prodanih izvodov in prevodi v 25 jezikov sodi med najuspešnejše realistične stripovske seriale, kar jih je Evropa sproducirala po Asterixu in Tin Tinu.

Več v Vibratorju Maxa Modica.