Vanja Pirc

 |  Družba

Časovna banka Slovenije

Delovni sestanek ustanoviteljev naše prve časovne banke: Tibor, Lucija, Luka, Martina, Špela, Goran in njihov mentor dr. Slavko Gaber

Delovni sestanek ustanoviteljev naše prve časovne banke: Tibor, Lucija, Luka, Martina, Špela, Goran in njihov mentor dr. Slavko Gaber
© Miha Fras

V zadnjem času so se v javnosti pojavile informacije, da naj bi jeseni zaživela prva časovna banka na naših tleh. Gre za pojav, ki nima praktično nobene zveze z bankami in drugimi finančnimi ustanovami, saj časovne banke ne upravljajo denarja, temveč čas. Banke so torej le po svojem imenu, njihova osnovna ideja pa se zdi povsem enostavna. Vsako delo je enakovredno. Vredno je eno uro. Ko nekomu ponudiš eno uro dela, v zameno dobiš eno uro nekega drugega dela. Ura varovanja otrok je tako enakovredna uri popravljanja računalnika. Ali peke piškotov. Ali učenja angleščine. Ali sprehajanja psa. Ali striženja las. Ali pa polaganja keramičnih ploščic. Ker se vsako sodelovanje zabeleži v posebni bazi, je ves čas jasno, kdo je opravil kakšno delo in za koga, koliko ur dela je vložil in koliko jih je dobil nazaj.

Koncept časovnih bank je v 80. letih v ZDA vzpostavil dr. Edgar Cahn, ustanovitelj in predsednik društva Time Dollar USA. Zamislil si jih je kot nov in drugačen način prostovoljnega povezovanja in sodelovanja ljudi, predvsem sosedov v manjših skupnostih, ki ne bi temeljil na plačevanju z denarjem, pa tudi ne na »navadnem« prostovoljstvu, temveč bi uvedel menjavo storitev, znanj in spretnosti s pomočjo alternativne valute, v tem primeru časa. Alternativne valute seveda niso nič novega, obstaja vrsta primerov alternativnega denarja, čekov in kartic, a le časovne banke se od ostalih projektov razlikujejo po tem, da je vsako delo znotraj njih ovrednoteno enako.

Mnogi so sicer skeptični glede tega, ali je smiselno izenačevati vrednost vseh vrst dela, od denimo zobozdravstvenega do čistilnega. Skeptični so tudi glede tega, koliko ljudi je mogoče v dobi, ko je vse ovrednoteno z denarjem, tudi zato, da bi si lahko prihranili nekaj časa, sploh pritegniti k takšnemu sodelovanju. Po drugi strani so takšni projekti, ki skušajo na svoj način pripomoči k socialni državi in družbeni pravičnosti, prav danes bolj aktualni kot kadarkoli prej. Prav zdaj, ko smo priča finančni in gospodarski krizi, ko je ugled finančnih institucij omajan in ko se brezposelnost povečuje, s tem pa se poleg dohodkov izgubljajo tudi potencial ljudi in socialni stiki med njimi, se je smiselno vprašati, kolikšen del življenja lahko pravzaprav še izmaknemo logiki kapitalizma. Uveljavljeni sistem časovnih bank je sicer danes odločno prešibak, da bi skušal spodkopati in nadomestiti obstoječi denarni sistem, trudi pa se, da bi postal prijaznejša alternativa njegovemu uporabniku.

V ZDA danes deluje več sto časovnih bank, vse so vzpostavljene na lokalni ravni, največja med njimi pa šteje okoli 1000 članov. Konec 90. let se je koncept skokovito razširil tudi v Veliki Britaniji. Po podatkih njihove krovne organizacije Time Banking UK imajo danes aktivnih 122 časovnih bank, 98 jih je v nastajanju. V njih trenutno aktivno sodeluje 8953 članov, ki so med seboj doslej izmenjali že 690.855 ur dela. Časovne banke poznajo tudi v številnih drugih državah po vsem svetu, denimo v Kanadi, Čilu, Dominikanski republiki, v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, Novi Zelandiji, v Južni Koreji in na Japonskem, kjer si z njimi pomagajo predvsem pri skrbi za starejše. Pri nas je trenutno najbližji približek časovni banki Borza znanja, kjer pa si je mogoče izmenjevati le znanje, ne pa tudi storitev. Med pravimi časovnimi bankami nam je trenutno najverjetneje najbližja časovna banka Palček, ki deluje na drugi strani slovensko-italijanske meje in se ukvarja predvsem z izmenjavo storitev, povezanih s skrbjo za otroke.

Gibanje za družbene spremembe

Več prebereite v Mladini

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.