Iztok Potokar

 |  Svet

Katalonci jemljejo usodo v svoje roke

To nedeljo bo 161 katalonskih občin izvedlo – pravno gledano sicer povsen ničen – referendum o neodvisnoti Katalonije. Javnomnenjske raziskave prvič v zgodovini kažejo na več kot 50 odstotno podporo neodvisnosti Katalonije. Medtem pa dvanajst vodilnih katalonskih časnikov v pričakovanju razsodbe Ustavnega sodišča Španije glede ustavnosti novega katalonskega statuta stopnjuje pritisk na sodnike z objavo skupnega uvodnika »Dostojanstvo Katalonije«, kar je v Španiji sprožilo val ogorčenja.

Barcelona. »Ali se strinjate, da Katalonija postane socialna, demokratična in neodvisna pravna država, članica Evropske Unije?,« se bo glasilo vprašanje nedeljskega referenduma v 161 katalonskih občinah. Tehnično gledano pravzaprav niti ne gre za referendum, temveč za javni posvet; referendum lahko namreč razpiše le centralna vlada v Madridu (česar le-ta ne želi storiti), zato se je plataforma 13D iznajdljivo odločila za izvedno javnega posveta v organizaciji civilne iniciative, kar je povsem v skladu z španskimi zakoni. Pri tem se zgledujejo po malem mestu Arenys de Munt 45 kilometrov vzhodno od Barcelone, kjer so 13. septembra letos izvedli prvi tak javni posvet. Takrat je volilo 40 odstotkov od 6500 volivnih upravičencev (96 odstotkov jih je volilo za neodvisnost), medtem ko bo na tokratni javni posvet vabljenih kar 707.397 volivnih upravičencev. Organizator, plataforma 13D, ki je svoje ime dobila po datumu izvedbe javnega posveta (13. december) in ki združuje vrsto civilnih iniciativ, si ni zastavil nekega določenega odstotka udeležbe volivcev, da bi lahko posvet smatral za uspešnega; kljub temu bo za točko reference imel volivno udeležbo na zadnjih referendumih, predvsem na tistem o evropski ustavi leta 2005, ko je bila udeležba 41 odstotna. Mimogrede, ker organizatorji nimajo dostopa do volilnega registra, bodo volilno pravico imeli vsi prebivalci, starejši od 16 let, s stalnim prebivališčem v občini, kjer se izvaja referendum. Torej tudi priseljenci, ki nimajo španskega državljanstva – teh bo kar blizu 125.000.

Velja dodati, da javni posvet o neodvisnosti Katalonije 13. decembra ne bo zadnji, temveč le prvi v vrsti mnogih, ki se bodo zvrstili naslednje leto. 28. februar in 25. april sta določena kot naslednja termina, vse skupaj pa naj bi po navedbah organizatorja glasovalo več kot 400 občin od 946 kolikor jih je v Kataloniji. Med drugim bo 28. februarja posvet potekal tudi v Gironi, eni izmed prestolnic štirih provinc v Kataloniji, 25 aprila pa bodo glasovali celo Katalonci, ki živijo v Švici, Québecu in na Nizozemskem.

Organizatorji javnega posveta pa so medtem prejšnji teden dobili novo spodbudo za svoje delo, ki ga opravljajo povsem prostovoljno. Sodeč po rezultatih javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedla Univerza UOC iz Barcelone, neodvisnost te najbogatejše španske pokrajine prvič v zgodovini podpira več kot polovica Kataloncev. 50,3 odstotka vprašanih v raziskavi bi namreč glasovalo za neodvisnost, 17,8 odstotka bi bilo proti in 24,6 odstotka vprašanih ne bi volilo na morebitnem referendumu (preostali odstotek ni želel odgovoriti, oz. ne ve). A bržkone še najbolj zanimiv podatek je odstotek anketirancev, ki meni, da imajo Katalonci pravico do samoodločbe – kar 83 odstotkov vprašanih je tega mnenja.

Vendar pa kljub temu, da novi katalonski statut ne vsebuje pravice do samoodločbe, ga španska Ljudska stranka (PP) smatra za neustavnega in je zato zaprosila špansko Ustavno sodišče za presojo ustavnosti 128 členov statuta (od skupno 253, torej polovico). Statut (ali Estatut po katalonsko) je leta 2005 sprejel katalonski parlament, leto kasneje po vrsti popravkov tudi španski parlament in jeseni istega leta so ga Katalonci potrdili še na referendumu. Največji kamen spotike PP predstavlja člen, ki obravnava Katalonce kot narod, sporni pa so tudi členi, ki katalonski vladi dodelujejo več pristojnosti na področju jezika, sodstva in celo zunanje politike – katalonska vlada je denimo v zadnjem mandatu odprla pet predstavništev po vsem svetu. Ustavni sodniki so se znašli v pat položaju in zaradi ideološke razklanosti niso sposobni sprejeti odločitve glede tega vprašanja, kar je špansko in katalonsko politično ozračje pripeljajo blizu vrelišča.

Poleg tega je olje na ogenj prililo še dvanajst katalonskih časnikov, ki so konec novembra istočasno objavili skupen uvodnik z naslovom »Dostojanstvo Katalonije«. V njem med drugim izražajo zaskrbljenost nad nezmožnostjo Ustavnega sodišča, da sprejme odločitev (na njegovo odločitev se čaka že skoraj tri leta) in opozarjajo na drugi člen španske ustave, ki definira Španijo kot večnarodno državo. Uvodnik je sprožil val podpore v Kataloniji, še v istem dnevu so ga podprle skoraj vse katalonske stranke, občinski sveti so sprejeli deklaracije podpore in svoje odobravanje so izrazile razne civilne iniciative. Na drugi strani so ga v Madridu sprejeli precej bolj hladno: španski premier José Luís Rodríguez Zapatero je izjavil le, da si ga je prebral »z zanimanjem«, medtem ko je vodja opozicije in predsednik stranke PP Mariano Rajoy vso krivdo za nastalo situacijo prevalil na Zapatera. Medtem pa španski desnici naklonjeni mediji niso izbirali besed pri kritikah katalonskih urednikov. Časopis El Mundo je zapisal, da gre za »ustrahovanje« Ustavnega sodišča in namignil na kazensko odgovornost avtorjev uvodnika, La Razon je pozval k »spoštovanju Ustavnega sodišča in pravil iger demokracije«, radio COPE je nastalo situacijo označil za najslabšo po poskusu državnega udara 23. februarja 1981, medtem ko so na Esradiu izjavili, da so Španci »najljubši Židje katalonskih nacistov«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.