Vanja Pirc

22. 7. 2011  |  Mladina 29  |  Družba

Zasebna Slovenija

Zakaj je spletna stran MojaSlovenija.si ostala brez panoramskih fotografij naše države?

Spletni velkan Google je lani poizvedoval glede možnosti snemanja slovenskih ulic za aplikacijo Street View, a je bil odgovor, ki mu ga je posredovala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, negativen. S takšnim snemanjem bi namreč po njeni presoji nastala zbirka osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage. Takšno početje bi Pirc Musarjeva dovolila le, če bi Google takoj po slikanju s fotografij zbrisal obraze, registrske tablice ali ljudi v kočljivih položajih.

Fotografija Dunaja je še dostopna, podobna fotografija Ljubljane pa ne.

Fotografija Dunaja je še dostopna, podobna fotografija Ljubljane pa ne.
© www.burger.si

Zdaj se je v postopku pri informacijski pooblaščenki zaradi fotografije, na kateri naj bi se bil prepoznal neznani prijavitelj, znašel slovenski panoramski fotograf Boštjan Burger, ki že 15 let pripravlja spletno stran MojaSlovenija.si. Omenjena spletna stran je prva pri nas pokrivala geografijo Slovenije, kar pomeni, da je poleg zemljevidov ponujala tudi fotografije posameznih mikrolokacij, ki bi jih sicer lahko videli le, če bi jih obiskali. Projekt je doslej veljal za svojevrstno promocijo države. Leta 2000 pa je Zavod za šolstvo odkril tudi njegov izobraževalni vidik in vse od takrat je pri izobraževanju na daljavo v pomoč šolam.

Burger je v zadnjih letih podobno obdelal še 13 drugih evropskih držav in Argentino, a le stran, ki pokriva Slovenijo, se je zdaj znašla pod drobnogledom. Ker so na nekaterih fotografijah tudi naključni mimoidoči in ker se je eden od njih očitno prepoznal in ga je to zmotilo, bo morala informacijska pooblaščenka pretehtati, katera pravica ima v tem primeru prednost, pravica do svobode izražanja ali pravica do zasebnosti. Njeno načelno stališče je že zdaj jasno: kadar je posameznik jasno določljiv in kadar ne gre za javno prireditev, temveč za snemanje prostora zgolj na splošno, je javna objava fotografij sporna.

Čeprav postopek še ni končan, je Burger nedavno fotografije preko 10.000 geografskih lokacij, ki so pokrivale celotno ozemlje Slovenije, vključno z gorami, jamami in »nekoristnim svetom«, umaknil s spletne strani. Prepričan je, da bi bilo v primeru, da bi se njegovo delo ob koncu postopka izkazalo za sporno, praktično nemogoče pregledati vse fotografije, ki jih je zbiral poldrugo desetletje, sporne pa nato še obdelati. »Poglavje Slovenija sem odstranil v tem časovnem obdobju, ker so šolske počitnice in bodo lahko učitelji pravočasno prilagodili učne vsebine na področju učenja na daljavo. Tako se mi zdi najbolj pošteno, saj bi s čakanjem na razplet in morebitno prepovedjo, ki je glede na predpise zelo verjetna, z novim šolskim letom presenetil kar lepo število šolskih projektov, ki so vezani na spletno stran,« pravi Burger in dodaja, da je njegov projekt doslej doživel eno samo tovrstno pripombo. Leta 1999 je objavil fotografijo slapa, izpod katerega so domačini dobivali pitno vodo, in po posredovanju jo je tudi umaknil.

Na socialnem spletnem omrežju Facebook je medtem nastala skupina v podporo Burgerjevemu projektu, v kateri so se oglasili zlasti fotografi in odprli še vrsto drugih vprašanj, ki jih sproža ta primer. Vprašanje je, ali bodo fotografi in fotoreporterji v Sloveniji poslej sploh še lahko fotografirali motive, na katerih bodo naključni mimoidoči, vprašanje je tudi, ali bodo mediji takšne fotografije sploh še lahko objavljali. Tudi sam Burger je nad usodo, ki se v prihodnje obeta slovenskim medijem, zaskrbljen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.