22. 1. 2001 | Mladina 3
Kaljenje miru
Nekateri so lahko glasni, drugi pa za isto početje obiščejo sodnika za prekrške
Ni lepšega od nabijanja zvonov
© Marko Jamnik
Kot veliko prebivalcev tudi Britanca, ki že desetletje živi na Ježici pri cerkvi sv. Kancijana, moti nenehno zvonjenje, zaradi česar ne more spati, počivati ali opravljati svojega dela. Še več, lani naj bi njegovi sosedi priredili zvon, da zvoni, kolikor je le mogoče naglas in pogosto vse jutranjih ur. Takšnega odnosa pristojnih v cerkvi do želje po miru in tišini ne bi tolerirali nikjer na Zahodu. Evropska zakonodaja celo izrecno nalaga sankcioniranje vsakršnega onesnaženja, tudi tistega, povzročenega zaradi hrupa. Spričo obsodbe, poniževanja, nesramnosti in indiferentnosti božjih predstavnikov je poslal odprto pismo nadškofijskemu ordinariatu, v katerem zahteva regulacijo zvonjenja, ki ima malo skupnega z božjo voljo in je le oblika nadvlade in vsiljevanje katoliške institucije državljanom. Verniki tudi brez udarcev zvonov vedo, kdaj morajo k maši ali koliko je ura. Omejitev bi bila potrebna še zaradi minimalne glasnosti, ki je dovoljena v spalnih naseljih. Z vztrajanjem pri nabijanju se po mnenju Britanca slabša ugled katoliške cerkve med ljudmi, saj se nihče nima pravice vsiljevati skupnosti: "Obsesivno zvonjenje ob nenormalnih urah, frekvenci in glasnosti je enostavno idiotsko in nezrelo, kot če bi, na primer, najstniki navijali glasno glasbo ali povzročali hrup, ki bi motil okoličane, več kot dvajsetkrat na dan." Če ne drugega, bi morali zvonjenje prepovedati vsaj pred deseto uro zjutraj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
