MLADINA Trgovina

Zapiranje živali

Mali slovenski zasebni živalski vrtovi

Privatni ZOO

Privatni ZOO
© Matej Leskovšek

V največji poletni vročini, ko se je termometer ustavil nad tridesetimi stopinjami, so mimoidoči vozniki ob eni izmed regionalnih cest lahko samo z obžalovanjem zrli v medveda, ki je molel vse štiri noge v zrak, hlastal za vodo in senco ter lahko samo negibno vohal lastne fekalije, ki jih lastnik že nekaj časa ni počistil. To je prizor iz enega izmed zasebnih "živalskih vrtov", ki jih je v Sloveniji vse več in več. Ob nedeljski vožnji po domovini se lahko opazi, da ima vse več posameznikov na svojih dvoriščih zaprte vse mogoče divje živali, tudi takšne, ki ne sodijo v Slovenijo, ampak prej kam v Afriko. Zaradi tega je včasih videti, da je stanje na področju zaščite živali povsem kaotično oziroma da so prepuščene na milost in nemilost svojim lastnikom.

Zakonsko sta zapiranje živali in njihovo razkazovanje za silo še nekako urejeni. Nad humanim ravnanjem bdita ministrstvo za okolje in prostor ter Uredba o živalskem vrtu in vrtu podobnem prostoru. Ta določa pogoje za ujetništvo in razkazovanje živali javnosti, kot so: spodbujanje izobraževanja in ozaveščanje v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, upoštevanje minimalnih pogojev v razmerah, ki so izraz naravnega življenjskega prostora, upoštevanje pravilnega prehranjevanja in zagotavljanje veterinarske pomoči, preprečevanje pobega ter vodenje popolne evidence zaprtih živali.

Vseeno nadziranje pristojnih inšpektorjev ni zadostno, ugotavljajo tisti, ki se borijo za pravice živali. Sara Ogrin iz ljubljanskega društva za zaščito živali je prepričana, da bi morala družba težiti k temu, da živali ostanejo v svojem naravnem okolju. Ujetništvo je sicer po naši zakonodaji povsem legalno, "a če ga primerjamo s prostranstvi gozdov in drugih naravnih okolij, se izkaže kot zelo slaba alternativa". Po mnenju članov društva moramo spodobno ravnati z vsemi bitji, tudi z domačimi živalmi, na kar se pozablja. "Osebno sem mnenja, da je omejevanje divjih / prostoživečih živali na življenje v ujetništvu sebično početje. Tega ne razumem niti ne odobravam, razen seveda, če vrnitev v naravno okolje ni možna." Medtem pa samo čakamo, kdaj si bo kdo na svojem alpskem dvorišču omislil žirafe, leve ali kakšnega manjšega kita v bazenu pred hišo ...