Kurbarija

Blaž Ogorevc vas bo v nekaj nadaljevanjih popeljal v čudoviti svet bordelov tod in drugod

Nekoč, še v mojih fantovskih letih, sem kar redno šušmaril pri nekem prebrisanem novopečenem obrtniku. Ma, saj je res, da nas je malo izkoriščal in da sem pogosto kar med poukom v gimnazijski klopi zanihal v omotičen sen (največ smo delali ponoči, kajti takrat po delavnicah ne strašijo različni inšpektorji), a so nam po žepih vendarle vedno cingljali novci, ki smo jih nemilostno trošili za razne obilne požrtije in pijačo. Vendar to pravzaprav niti ni pomembno, kajti tokrat kanim spregovoriti le o domačem dvoriščnem psu. To je bil velik temen, a kljub temu nekam marogast mešanec (skozi črnino dlak na hrbtu so mu na plan udarjale nekakšne umazane rumenkasto-zelene lise), bil je povsem nedoločljivih prednikov, mislim, da so se v njem zbrale prav vse grdote celotne škofjeloške pasje populacije, poleg tega pa je še tako v nebo vpijoče predirljivo smrdel, da v njegovi bližini ni bilo moč vzdržati niti hipca. Vendar mu vse to ni bilo dovolj, še bolj je slovel po nemogočem rokomavharskemu značaju, ki je pogosto mejil že kar na blaznost. Če se je na dvorišču te polkmetije pojavil katerikoli tujec, je zarjovel kot kakšna mitska pošast, ves penast skakal po metre v zrak in se od besa hlipajoč valjal po prahu in nemalokrat smo se skoraj zadavili od zlobnega heheta, ko smo skozi line zgoraj na skednju, kjer je bila pomožna delavnica, opazovali, kako so ugledno okravateni poslovni partnerji zelo izrazno izvajali svoje balete popolnega poplaha. (Včasih smo se pri tem dokopali celo do zanimivih psiholoških dognanj, se še spomnim, kako smo bili paf, ko je nekoč iz limuzine elegantno izstopil en tak tič s svojim ljubkim osemletnim sinčkom ter, ne zavedajoč se prežeče nevarnosti, hrabro zakoračil proti vratom poslovnih prostorov. Takrat pa je na sceno v vsej svoji groznosti prihrumel omenjeni dvoriščni pes. Možakar je kriknil predirljivo kot zmedena gos in jo pocvirnal nazaj v avto, kjer se je nemudoma varno zaklenil, ubogega otročka pa mirno prepustil besnenju razsrjene živali in mu ni odprl, čeprav je ta ves skremžen od groze milo proseč trkal na vrata in okna. Bržčas se je bal, da bi se skozi špranjo v notranjost vtihotapila še zverina.) Pa še eno stvar sem zapazil pri tej mrcini. Ko ga je gospodar vendarle odgnal od žrtve in se je potuljen vlekel v svoj kot, so se mu tam okrog gobca pričele porajati neke smešne gube in prepričan sem, da se je potuhnjeno in zadovoljno smejal sam vase, češ, o, madona, kako ga pa jaz znam pihniti, temu faktorju sem pač dal nemalo vetra, he, he, he. In še to se je govorilo, da je v marsikaterem kurjem dvoru okoliških kmetij zagrešil premnog zakol.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Spletna Mladina na Facebooku

@SpletnaMladina na Twitterju