Dober ducat veličastnih

Kdo rola Slovenijo?

Jože Lenič je tisti na kratko postriženi ex-poslanec, ki na nosu nosi naočnike in je, dokler je bil v državnem zboru, zelo rad povedal, kaj je prebral na internetu. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1992, pred tem je bil predsednik izvršnega sveta občine Domžale. Še pred tem je bil predsednik ZSMS Domžale. Izkaznico borca proti bivšemu režimu je dobil, ko je domžalska ZSMS protestni izstopila iz domžalske socialistične zveze delovnega ljudstva. Desetletje kasneje, leta 1999, je zapustil vrste širše politične elite. Prestopil je med gospodarstvenike. Postal je predsednik uprave Kapitalske družbe. Kapitalska družba je sicer v državni lasti, zato ne moremo reči, da je Jože Lenič zasebni podjetnik. Kapitalska družba je lastnica kapitalskih deležev v skorajda vseh omembe vrednih slovenskih podjetjih. Jože Lenič kot predsednik uprave Kapitalske družbe sprejema odločitev o prodajah in nakupih deležev podjetij, vpliva na odločitve o višini dividend, obiskuje skupščine podjetij in glasuje o članih nadzornih svetov. Skratka, upravlja s kapitalom. Jože Lenič, po osnovnem poklicu geograf, ki je dokončal magistrski študij ekonomije, je po odhodu s političnega odra zakorakal na gospodarski oder. Ta ni tako dobro osvetljen. Dokler je bil politik, si je lahko vsako ustvaril sodbo o tem, ali nosi lepe ali grde naramnice. Zdaj, ko ni več politik, relativno malo ljudi ve, da Jože Lenič ni le predsednik uprave Kapitalske družbe, pač pa je tudi član nadzornega sveta časopisnega podjetja Delo, član nadzornega sveta farmacevtske družbe Lek, član nadzornega sveta kranjske Save in član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke. No, ker je Domžalčan, je tudi član nadzornega sveta Banke Domžale. Ampak to je majhna banka, ki je del imperija NLB. Kot član nadzornega sveta Leka je sodeloval pri odločanju, kaj storiti s 5.6 milijardami Lekovega dobička. Kranjska Sava je imela leta 2000 dobri 1.2 milijardi dobička. Časopisno podjetje Delo je imelo 889 milijonov SIT dobička. Soodločal je o tem, kdo bo novi predsednik Delove uprave. Kot član nadzornega sveta NLB je soodločal, ali bo Marko Voljč ostal predsednik uprave največje banke v državi. Soodloča o ostalih članih uprave.

Jože Lenič je bil pred tremi leti na širšem seznamu tistih, ki se potegujejo za vstop v prvo ligo politikov. Ko je prestopil med gospodarstvenike, je postal prvoligaš. Zaradi menjave na čelu vlade je bil sredi leta 2000 za nekaj mesecev odstavljen, vendar se je po volitvah vrnil na čelo Kapitalske družbe. Ni sicer sam svoj gospodar, ker ima nas sabo nadzorni svet, nad nadzornim svetom pa vlado in predvsem vpliv finančnega ministra Toneta Ropa. Lenič namreč ni lastnik kapitala o katerem odloča. Vendar ga dejstvo, da sedi v petih nadzornih svetih in upravlja s pomembnim kosom kapitala, uvršča v širši krog tistih, ki rolajo Slovenijo. Kdo so ti ljudje, ki rolajo Slovenijo? Ob politikih, vojakih, policistih, artistih in cerkvenih uradnikih Slovenijo rolajo ljudje, ki delajo posle. Nekaj let smo ljubeče prebirali letna poročila velikih slovenskih podjetij, ki so na prvi, drugi in tretji pogled strašno lepa, a dolgočasna. Zanimiva postanejo šele, ko se začnejo imena iz letnih poročil ponavljati. Podatkom iz letnih poročil smo dodali podatke iz lestvic Gospodarskega vestnika (letnik 2000) o največjih in najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij.

Profil eminence

Kako si predstavljamo človeka, ki naj bi bil vpliven, pa ni politik? Da bi bil človek res vpliven, mora odločati o financah. Kajti denar je menda sveta vladar. Da bi bil nekdo res eminenca, mora imeti vpliv na medije. Kajti mediji so menda četrta veja oblasti. Nekaj vpliva pa naj ima tudi v tistem delu sveta, ki mu pravimo realni gospodarski sektor. Ali v Sloveniji obstajajo tajne lože, ki imajo hkrati vpliv na medije, banke, upravljavce kapitala in industrijo? Ali takšni ljudje živijo zgolj v pravljicah, hipotetičnih modelih in teorijah zarote? Pustimo tajne lože pri miru in se posvetimo empiričnim osebam. Jože Lenič ima vpliv v svetu financ (nadzorni svet NLB, predsednik uprave Kapitalske družbe), v medijskem svetu (nadzorni svet Dela) in v industriji (nadzorni svet Leka). V Sloveniji lahko najdemo še vsaj štiri osebe, ki imajo hkrati velik, empirično preverljiv vpliv v finančnem svetu, medijih in realnem gospodarskem sektorju.

Boris Zakrajšek, član uprave Nove Ljubljanske banke, je tudi predsednik nadzornega sveta časopisnega podjetja Delo. Z Jožetom Leničem, ki v NLB odloča o tem, ali bo Zakrajšek ostal v upravi največje banke, v nadzornem svetu časopisnega podjetja Delo sedita na isti strani mize, med predstavniki lastnikov. Zakrajšek je še član nadzornega sveta družbe za upravljanje LB Maksima, ta pa upravlja z investicijskimi družbami, ki ima lastniške deleže v množici podjetij. Za nameček sedi v nadzornem svetu največje slovenske gradbeniške firme, SCT-ja.

Tudi dr. Jože Glogovšek, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor, sedi v nadzornem svetu časopisnega podjetja. Je ključni človek nadzornega sveta mariborskega Večera. Sedi pa še v nadzornem svetu investicijske družbe Infond. In, da ne pozabimo, je član nadzornega sveta založniškega in trgovskega podjetja DZS.

Milan Kneževič - ob koncu osemdesetih let je bil minister za kmetijstvo - je ducat let predsednik uprave Slovenske zadružne kmetijske banke. Hkrati je predsednik nadzornega sveta Kmečke družbe. In sedi v nadzornem svetu časopisnega podjetja Dnevnik. Če pa dovolj vztrajno beremo letna poročila največjih slovenskih podjetij, bomo Kneževiča našli še v nadzornem svetu ljubljanske Kolinske. Pa tudi predsednik Šahovske zveze je. Dodati pa velja, da imata vlogi, ki jih igrata Kneževič in Glogovšek, alternacijo. Na nekaterih predstavah Kneževiča zamenjuje Matjaž Gantar, prvi mož uprave Kmečke družbe. Glogovškova zamenjava pa je Matjaž Kovačič, član uprave NKBM.

Naslednja eminenca, ki hkrati rola finance, realni gospodarski sektor in medije, je Jože Stanič, predsednik uprave velenjskega Gorenja. Gorenje je leta 2000 pridelalo 2.7 milijarde SIT dobička. Stanič je nadzornik v frankfurtski LHB banki, Banki Celje in Slovenski izvozni družbi, finančni instituciji, ki se ukvarja z zavarovanjem izvoznih poslov. Je tudi član nadzornega sveta naftne družbe Petrol. Na medijsko sceno pa vpliva kot član sveta RTV, organa, ki sicer šteje dva ducata članov, sprejema pa vse fatalne odločitve o nacionalni RTV hiši.

Ker so banke v prvi polovici devetdesetih let ustanavljale družbe za upravljanje investicijskih skladov, ti skladi pa so zbrane certifikate zamenjali za delnice, so bankirji prišli do vpliva v investicijskih družbah. Investicijske družbe, ki so imele srečo, pa so certifikate nalagale v časopisna podjetja. Bankirji so v nadzorne svete časopisnih podjetij prišli prek investicijskih družb, torej prek LB Maksime, Infonda in Kmečke družbe. Industrijalec Jože Stanič je v svet RTV-ja prišel po drugi poti. Ker je vpliven član združenja delodajalcev, v svetu RTV-ja zastopa interese delodajalcev.

Profil sive eminence

Ni pa nujno, da nekdo, ki je vpliven, sedi v številnih nadzornih svetih. Nada Klemenčič, predsednica uprave Zavarovalnice Triglav, finančne institucije, prek katere se letno pretaka okrog 80 milijard SIT zavarovalnih premij, sedi zgolj še v nadzornih svetih družbe za upravljanje Triglav in Pozavarovalnice Triglav. Izven triglavske hiše pa ne sestankuje. Zato pa v nadzornih svetih sedijo drugi člani uprave Zavarovalnice Triglav, direktorji območnih enot in direktor družbe za upravljanje Triglav. Marsikje jih najdemo, Triglavane. Jože Obersnel, član uprave Zavarovalnice Triglav, je predsednik Lekovega nadzornega sveta. Član uprave Vladimir Uršič je v nadzornih svetih Iskre Avtoelektrike in Abanke. Član uprave Franc Lotrič je član nadzornega sveta Gorenjske banke. Direktor celjske enote Ivan Mirnik je član nadzornega sveta Banke Celje. Janko Kastelic iz Triglava DZU pa je član nadzornega sveta kranjske Save, Belinke, Term Čatež in najbolj dobičkonosne slovenske firme, novomeške Krke.

S tem smo pri Krki in njenem šefu. Miloš Kovačič, predsednik uprave novomeške farmacevtske družbe, posle počasi predaja v roke naslednikov. Do leta 2001 pa je sedel v nadzornih svetih Telekoma in NLB, zdaj pa se ukvarja le še s Krko, korporacijo, ki jo vodi od leta 1984. Kovačič se med tiste, ki rolajo Slovenijo, kvalificira zgolj s tem, da poveljuje Krkinim farmacevtom.

Tudi Metod Dragonja, predsednik uprave Leka, leta 2000 drugega najbolj dobičkonosnega podjetja, zelo redko zaide na sestanek nadzornega sveta izven matične hiše. Pred meseci je Lek soustanovil pokojninsko družbo; Dragonja tako sedi v nadzornem svetu Pokojninske družbe A. Sicer pa se ukvarja le z Lekom. Nadzornemu svetu Pokojninske družbe A predseduje Zoran Janković, predsednik uprave Mercatorja. Tudi Janković - Mercator se je leta 2000 z dobrimi štirimi milijardami dobička uvrstil na šesto mesto najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij - ni kopičil funkcij v drugih nadzornih svetih.

Nada Klemenčič, Miloš Kovačič, Metod Dragonja in Zoran Janković so štirje direktorji, ki so vplivni že zgolj zato, ker furajo matično firmo. Ni jim treba hoditi na sestanke nadzornih svetov izven matične korporacije. No, v prostem času pa furajo še kakšno reč. Miloš Kovačič je zadnja leta vodil planiški komite, torej organizacijo tekmovanja v smučarskih skokih v Planici. Hkrati sedi v častni loži košarkaškega kluba Krka. Zgolj kot medklic: dokler je bil Kovačič član nadzornega sveta Telekoma, se je novomeški košarkaški klub imenoval Krka Telekom. Ko pa se je Kovačiču funkcija v Telekomu iztekla, je Kovačičev košarkaški klub izgubil Telekomov sponzorski prispevek. Janković je v prostem času predsednik slovenske rokometne zveze.

Bankirji

Kljub temu, da je od uradnega začetka privatizacije minilo že celo desetletje, se številne vplivne osebe slovenske gospodarske scene vrtijo okoli dveh državnih bank. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč gotovo sodi med ducat tistih, ki rolajo Slovenijo. Ob tem, da vodi NLB in sedi v nadzornih svetih bančnih hčera v Zuerichu, New Yorku, Frankfurtu in Skopje, poveljuje tudi nadzornemu svetu Gorenja.

Zanimiv pa je tudi vpliv članov nadzornega sveta NLB. Dr. Metka Tekavčič ne nadzira le poslovanja NLB, pač pa sedi tudi v nadzornem svetu hitro rastoče družbe Trimo iz Trebnjega, zelo premožnega Holdinga Ljubljana in investicijskega sklada Steber 2 družbe Triglav DZU. Dr. Bogomir Kovač, tako kot dr. Metka Tekavčič profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ne nadzira le NLB-jevcev, pač pa sedi tudi v nadzornem svetu portoroške Droge, kamniškega Titana in enega od investicijskih skladov Nacionalne finančne družbe. Uroš Slavinec, sicer direktor domžalskega Heliosa, ne nadzira le največje slovenske banke, pač pa je tudi član nadzornega sveta naftne družbe Petrol.

Dva dream teama

Ponovimo: Janković je eden tistih članov gospodarske elite, ki jim, da bi bili res člani elitne druščine, ni treba hoditi na seje nadzornih svetov izven matične hiše. Janković ni le človek, ki bi upravljal s tujim kapitalom, pač pa je tudi sam pomemben lastnik Mercatorjevih delnic. In na sestanke Mercatorjevega nadzornega sveta prihaja skorajda dream team slovenskega poslovnega sveta. Jankovića, v prostem času predsednika Rokometne zveze Slovenije, je v prejšnjem mandatu kot predsednik nadzornega sveta nadziral Stane Valant, v prostem času predsednik Smučarske zveze Slovenije. Valant od leta 2001 sicer ni več član Mercatorjevega nadzornega sveta, je pa nadzornik v Krki, celjskem Etolu in multinacionalnem Petrolu. Aktualni predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta je Janez Bohorič, sicer predsednik uprave kranjske Save in član nadzornega sveta trgovske družbe Merkur (in nekdanji podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije).

Jankovićev drugi nadzornik Matjaž Gantar je predsednik uprave Kmečke družbe in nadzornik zavarovalnice Slovenica. Branko Tomažič, naslednji Mercatorjev nadzornik, je hkrati predsednik uprave novogoriškega Hita.

Drugi dream team zahaja na seje nadzornega sveta Gorenja. Ob že omenjenem Marku Voljču, ki je predsednik Gorenjevih nadzornikov, na sestankih velenjske korporacije srečamo še ustanovitelja Gorenja Ivana Atelška, zadnja leta zelo aktivnega na energetski sceni, ter novega direktorja časopisnega podjetja Dnevnik Branka Pavlina. Četrta eminenca Gorenjevega nadzornega sveta je Anton Majzelj, prvi mož Mobitela, podjetja, ki se na seznamu najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij s 4.9 milijardami dobička nahaja na petem mestu. Anton Majzelj je tudi član nadzornega sveta Elesa, še enega podjetja s seznama Top 10 najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij (Eles je z 2.7 milijarde čistega dobička na devetem mestu najbolj dobičkonosnih podjetij). Anton Majzelj si gotovo zasluži posebno pozornost, saj sedi v dveh nadzornih svetih podjetij, ki sta na listi Top 10 najbolj dobičkonosnih (Gorenje, Eles), hkrati pa je še predsednik uprave Mobitela, ki je prav tako član ekskluzivnega seznama Top 10.

Primorci

Bruno Korelič, predsednik uprave Luke Koper, ki se je z letnim dobičkom 2.9 milijarde SIT leta 2000 uvrstila na sedmo mesto slovenske lestvice, je hkrati še član nadzornega sveta Banke Koper. Glavno besedo pa ima tudi v nadzornem svetu ljubljanskega Autocommerca. Janko Kosmina, druga primorska eminenca, bo do poletja vodil upravo Istrabenza, potem pa bo posle predal Igorju Bavčarju. Trenutno pa sedi še v nadzornih svetih Banke Koper in drugega operaterja mobilne telefonije Simobila . Kosmina - pred dobrimi tremi desetletji je bil udeleženec olimpijskih iger - je tudi predsednik Jadralne zveze Slovenije.

Da bi bil katalog tistih, ki rolajo Slovenijo, popoln, moramo z obale na pot. Prek Postojne bomo šli do Laškega, od tam v Celje, potem pa spet v Ljubljano. Predsednik nadzornega sveta Istrabenza je Gorazd Čuk, sicer tiskar iz Postojne. Čuk je tudi član nadzornega sveta Pivovarne Laško. Predsednik uprave Pivovarne Laško pa je Anton Turnšek, sicer tudi funkcionar v Rokometni zvezi in celjskem rokometnem klubu. Turnšek je tudi član nadzornega sveta Banke Celje. Nadzornik v Banki Celje je tudi Edvard Oven, sicer direktor Stanovanjskega sklada. Oven pa je tudi član nadzornega sveta BTC-ja.

In s tem smo pri Jožetu Mermalu, predsedniku BTC-jeve uprave. Mermal ni le upravljavec tujega kapitala, pač pa je tudi sam pomemben lastnik BTC-ja, podjetja, ki je leta 2000 pridelalo 1.2 milijardi SIT dobička. Mermal se je s kompanjoni iz uprave in nadzornega sveta odločil za izvedbo t.i. menedžerskega odkupa. Župan in solastnik BTC cityja Mermal je hkrati član nadzornih svetov distribucijskega podjetja Delo Prodaja in Zavarovalnice Triglav - ta je deloma kreditirala menegerski odkup BTC-ja. Pa še okoli košarkaškega kluba Union Olimpija se vrti.

Kje stoji elita?

Kakšne so zveze gospodarske elite in politike? Sprenevedanje ni potrebno: te zveze so zelo tesne. Če bi članom gospodarske elite pogledali v denarnico in poiskali strankarske članske izkaznice, bi jih največ nosilo LDS-ovsko kartico. In za znatno število članov gospodarske elite bi lahko rekli, da so dobri znanci Milana Kučana. Velika večina se torej giblje nekje med Drnovškom in Kučanom.

Tudi formalno je znaten del članov gospodarske elite vezan na vladni vpliv. Ljudi, ki se vrtijo okrog Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, je tja nastavila vlada. Vlada ima glavno besedo pri imenovanju ključnih ljudi okrog Telekoma. Vlada ima ključno besedo pri imenovanju ljudi v elektroenergetskem sistemu. Vlada ima ključno besedo pri imenovanju vodstev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Anton Končnik, pravkar odstavljeni predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe, je bil med drugi član nadzornega sveta Casinoja Portorož, Intereurope in Kompasa MTS, ki je do nedavnega upravljal večino duty free shopov na slovenskih mejnih prehodih. Če seštejemo vpliv ljudi, ki so povezani z državnimi bankami, paradržavnimi finančnimi skladi, državnimi telekomunikacijskimi podjetji in elektrogospodarskim kolosom, dobimo zelo imeniten seznam. Če k temu dodamo še nedorečen lastniški status Zavarovalnice Triglav, je premoč politike očitna.

Načrtovana privatizacija dveh državnih bank bo vsaj do določene mere spremenila porazdelitev vpliva. Bančna privatizacija naj bi namreč na sceno pripeljala nove ljudi. Do tedaj pa slovenska polit-ekonomska ostaja scena grozno prepletena, lahko bi rekli, da ostaja incestuozna. Recimo: Marko Voljč (NLB) je nadzornik v Gorenju. Jože Stanič (Gorenje) je nadzornik v Slovenski izvozni družbi. Marjan Kramar (Slovenska izvozna družba) pa je nadzornik v Novi Ljubljanski banki. Voljč torej nadzira Staniča, Stanič nadzira Kramarja, Kramar pa nadzira Voljča. Še en primer: Borut Mokrovič, predsednik uprave Term Čatež, je nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič nadzoruje poslovanje družbe za upravljanje Triglav. Direktor Triglava DZU Janko Kastelic pa je član nadzornega sveta Term Čatež. Mokrovič torej nadzoruje Nado Klemenčič, Nada Klemenčič nadzira Kastelica, Kastelic pa nadzira Mokroviča.

Še bolj incestuozna razmerja srečamo, če pokukamo v letna poročila trgovsko-založniške firme DZS in Term Čatež. Bojan Petan, direktor DZS-ja, je član nadzornega sveta Term Čatež. Direktor Term Čatež Borut Mokrovič pa je član nadzornega sveta DZS-ja. Petan in Mokrovič torej nadzirata drug drugega.

Če pa sestavimo sezam stotih top podjetij in imena direktorjev primerjamo z imeni članov nadzornih svetov, dobimo idilično družinsko sliko. Sto ljudi bo enkrat nastopalo v vlogi predsednikov in članov uprav, drugič pa v vlogi predsednikov in članov nadzornih svetov.