Leva vlada - desna vlada

Tone Rop na viaduktu Črni Kal

Tone Rop na viaduktu Črni Kal
© Borut Krajnc

Letošnja volilna ponudba je relativno enostavna: na voljo sta dva mandatarja, Tone Rop in Janez Janša. Tretji mandatar, dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi, se zdi malo verjeten. Res je sicer, da je bila nepričakovana tudi zmaga NSi na evropskih volitvah, vendar lahko znaten del zaslug za zmago na evropskih volitvah pripišemo spretnemu nastopu nosilca liste NSi Lojzeta Peterleta. To, da bi na letošnjih parlamentarnih volitvah zmagala ZLSD, se zdi še manj verjetna od zmage NSi. Rop ali Janša, torej.

Ko bomo šli na volišča, bomo poznali tudi obrise vladnih ekip. Če na volitvah zmagajo članice sedanje vladajoče koalicije, se vladna postava ne bo bistveno spreminjala. Če na volitvah zmaga sedanja opozicija, bodo jedro bodoče vlade sestavljali člani strokovnega sveta SDS, Janševe vlade v senci. Tej ekipi pa bodo dodani predsedniki strokovnih odborov NSi ter člani programskega sveta SLS. Ob tem velja dodati, da strokovni svet SDS in strokovni odbori NSi po razdelitvi resorjev sledijo vladni razdelitvi ministrstev. Programski svet SLS pa naloge deli nekoliko po svoje.

Tudi s poimenovanji bi bile reči lahko bolj enostavne kot v preteklosti, ko je del političnega spektra inspiracijo za ime koalicije iskal v letnih časih in sorodnih pojavih, ki sicer imenu zagotavljajo določene estetske kvalitete, povedo pa bolj malo. Ker so opozicijske stranke ustanovile Zbor za republiko, lahko njihovo koalicijo poimenujemo republikanska koalicija. Skrajšano: republikanci.

Na drugem koncu so liberalci in Združena lista. Smo torej dobili členitev, kakršno poznajo v ZDA? Republikanci proti demokratom? Ni sicer nujno, da bo členitev na republikance in demokrate držala tudi po 3. oktobru, ko bo na vrsti klepanje resnične vladne koalicije. Možno je, da ne eni ne drugi ne bodo mogli postaviti vlade, ki bi jo podpiral le en politični pol, saj bi bila ta podpora premajhna. Torej bi nas čakala še ena koalicija, ki bi presegala členitev na levico in desnico. Vendarle pa so politična razmerja v zadnjih mesecih postavljena precej na nož, zato se zdi, da bi bilo veliko koalicijo, ki bi presegala delitev na levico in desnico, težje sestaviti kot v preteklosti.

Predpostavimo torej, da nas čaka bodisi leva bodisi desna vlada. Republikanci ali demokrati?

NOVI VODJA

Rop ali Janša? Tone Rop je dve leti mlajši od Janeza Janše, pred prevzemom položaja predsednika vlade pa je uradoval kot finančni minister ter kot minister za delo. Pred tem je kot državni sekretar uradoval še na ministrstvu za ekonomske odnose. Katalog vladnih funkcij, ki jih je opravljal Janša, je krajši: med letoma 1990 in 1994 je bil obrambni minister. Leta 2000 je ponovno za nekaj mesecev prevzel vodenje obrambnega resorja. Od leta 1984, ko je vodenje slovenske vlade prevzel Dušan Šinigoj, velja, da je premier po osnovni izobrazbi ekonomist. Šinigojev naslednik Peterle je po izobrazbi ekonomist in geograf, Drnovšek in Bajuk sta študij ekonomije končala z doktoratom, ekonomist je tudi Rop. Janša, najresnejši izzivalec, je po poklicu obramboslovec.

ZUNANJI MINISTER?

Kakšna je ponudba za položaj zunanjega ministra? Glede na to, da Slovenija leta 2005 predseduje OVSE, bo položaj zunanjega ministra toliko bolj pomemben, naporen in tudi prestižen. Ivo Vajgl, sedanji zunanji minister, kandidira na listi LDS. Bilo bi nenavadno, če ne bi bil v najožjem krogu kandidatov tudi za mandat 2004 - 2008. Vendar Vajglovo imenovanje v primeru zmage sedanje vladajoče koalicije ni samoumevno. Ko je bil Borut Pahor izvoljen za poslanca evropskega parlamenta, je med vrsticami dal vedeti, da njegova pot v Strasbourg ni povsem gotova. Če bi obstajala možnost, da bi se potegoval za položaj zunanjega ministra, bi to storil.

In če na volitvah zmaga republikanska stran? Tudi v tem primeru bi bilo kandidatov za zunanjega ministra več. Dr. Dimitrij Rupel, najbolj opazna okrepitev kandidatne liste SDS, bi se zdel najbolj logična izbira. Ob tem velja dodati, da je SDS-ov odbor za zunanje zadeve vodil dr. Miha Brejc, po novem poslanec evropskega parlamenta. Ker pa koalicijska vlada predpostavlja trgovanje, bi kandidata za zunanjega ministra ponudila tudi NSi. Najverjetnejši drugi kandidat bi bil Lojze Peterle, ki je funkcijo zunanjega ministra opravljal leta 1993 in 1994, krajši čas pa je kot šef diplomacije služboval tudi leta 2000. Če bi predsednik republike mandat za sestavo vlade podelil Janši, bi bilo vprašanje, ali naj zunanji resor vodi Peterle ali Rupel, eden težjih testov ob podpisovanju koalicijske pogodbe. Knjige, ki jih je pisal Rupel, so polne pikrih anekdot o Peterletu. In Peterle v svojih javnih nastopih do Rupla ni čutil nobene prizanesljivosti.

NOTRANJI MINISTER?

Koga ponuja sedanja vladajoča koalicija? Dr. Rado Bohinc je najbolj verjeten kandidat ZLSD. LDS-ov odbor za notranjo politiko vodi poslanec Dušan Vučko, Bohinc pa se zdi verjetnejša izbira.

In druga stran? Odbor za notranje zadeve SDS vodi Dimitrij Kovačič, sicer ljubljanski mestni svetnik s pisano biografijo. Bil je, med drugim, član ljubljanskega izvršnega sveta (1990), krajši čas je bil direktor TV 3, kot vršilec dolžnosti je vodil tudi ljubljanski Holding, zadnja lepa pa je - kljub temu, da je Ljubljančan - delal kot direktor občinske uprave v Mengšu. Ob Kovačiču bi mandatar moral razmišljati tudi o dr. Petru Jambreku, ki je sicer podpredsednik strokovnega sveta SDS, leta 2000 pa je notranje ministrstvo že vodil. Ima kakšnega kandidata za notranjega ministra Nova Slovenija? Strankin odbor za notranje zadeve vodi Anton Kokalj, glavni tajnik stranke in nekdanji župan Vodic. Še enega potencialnega kandidata velja omeniti: Bojan Šrot, celjski župan, se je z notranjimi zadevami ukvarjal v programskem svetu SLS.

OBRAMBNI MINISTER?

Kdo bi lahko poveljeval obrambnemu ministrstvu? Sodeč po spletni strani ZLSD niti nima predsednika strankinega odbora za obrambo. Torej bi bilo skorajda samoumevno, če bi Rop posle obrambnega ministra ponovno zaupal dr. Antonu Grizoldu. Zgolj mimogrede: dr. Grizold je prvi slovenski obrambni minister, ki je na položaju preživel vsa štiri leta mandata. Zaradi škandalov, vohunskih polomij ali zlorab je bila v preteklosti funkcija obrambnega ministra hitro pokvarljiva roba. Kljub globokim spremembam, ki so se v zadnjih štirih letih pripetile na obrambnem področju, je Grizold v štiriletnem mandatu kasiral le nekaj manjših prask.

Kakšna je obrambna ponudba na drugi strani? V strokovnem svetu SDS je za vodenje odbora za obrambo zadolžen Matjaž Šinkovec, slovenski veleposlanik pri zvezi Nato. Šinkovec sicer sodi med ustanovitelje SDS, po letu 1992 pa je služboval v diplomaciji. Leta 1992 je nastopil službo v Londonu, v Bruslju pa je na sedežu Nata akreditiran od leta 1999. Ima Matjaž Šinkovec kakšno konkurenco? Dr. Jože Rant, jedrski fizik, vodi odbor za obrambo pri NSi, sicer pa je bil eden od aktivistov Odbora za Nato.

GOSPODARSKI MINISTER?

Kakšna je ponudba na gospodarskem resorju? Sedanji minister dr. Matej Lahovnik bi slej kot prej ostal prva izbira mandatarja Ropa. Pri Združeni listi odbor za gospodarstvo vodi Feri Horvat, na kandidatni listi ZLSD pa lahko najdemo še dr. Francija Križaniča, sicer direktorja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Križanič je bil leta 1997 že kandidat za ministra za ekonomske odnose, vendar tedaj vlada dr. Janeza Drnovška v parlamentu ni dobila zadostne podpore, iz kasnejših kombinacij pa je izpadel.

In SDS? V strokovnem svetu odbor za gospodarstvo vodi Tomaž Toplak. Leta 2000, ko je vodenje vlade prevzel dr. Andre Bajuk, je bil krajši čas direktor Kapitalske družbe, pred tem je v Banki Slovenije vodil pravni oddelek. Zadnje let pa predseduje združenju malih in srednjih podjetij SME Union. V programskem svetu SLS se z gospodarstvom ukvarja Matjaž Gantar, predsednik uprave skupine KD. Verjetnost, da bi Gantar že v tem mandatu presedlal v politiko, pa se zdi neznatna.

FINANČNI MINISTER?

Dr. Dušan Mramor se ob prevzemu funkcije finančnega ministra ni odločil, da bi vstopil v LDS. Prav tako ne kandidira na volitvah; vsi ostali ministri, ki jih je v vlado postavila LDS, kandidirajo. Kljub temu pa se zdi, da bi se Rop za Mramorja odločil tudi po volitvah. Pri Združeni listi strokovni odbor za finance vodi Darko Končan, nekdanji državni sekretar, zadolžen za davke, sicer pa davčni svetovalec.

S kakšnimi finančniki bi lahko nastopila Janševa ekipa? Če bi bil mandatar Janša in če bi bil v koaliciji z NSi, bi bil dr. Andrej Bajuk najverjetnejša izbira za mesto prvega finančnika. Manj verjetno se zdi, da bi mandatar Janša državne finance položil v roke Domna Zavrla (letnik 1979), predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS. Zavrlova biografija, objavljena na spletnem naslovu strokovnega sveta SDS zveni imenitno, bibliografija, ki je shranjena v vzajemnih kataloških podatkovnih bazah, pa je vsaj za zdaj skromna. Zato bi bila presoja Zavrlove kompetentnosti možna šele, ko bo briljantno biografijo dopolnil z bibliografijo.

MINISTRICA ZA PRAVOSODJE?

Prva izzivalka sedanje ministrice Zdenke Cerar je Polonca Dobrajc. Zdenka Cerar, pravnica z dolgoletnim stažem v tožilstvu, je na položaj pravosodne ministrice prišla z mesta generalne državne tožilke. Cerarjeva se je odločila, da bo na listi LDS tudi kandidirala. Polonca Dobrajc, ki pri strokovnem svetu SDS vodi odbor za pravosodje, je med letoma 1993 in 2000 službovala kot poslanka SNS, sredi leta 2000 pa je prestopila v vrste SDS. Polonca Dobrajc je bila leta 1997 že kandidatka za notranjo ministrico, vendar vlada dr. Drnovška tedaj ni dobila parlamentarne podpore.

Odbor za pravosodje pri Novi Sloveniji vodi pravnica Lidija Drobnič (letnik 1931), zdi pa se, da je njena kandidatura malo verjetna.

Obstaja še en potencialni kandidat. Odbor za pravosodje Združene liste vodi Miran Potrč, dolgoletni parlamentarec. Potrč v parlamentu sedi že od leta 1986, ko je za štiri leta prevzel vodenje tedanje skupščine. Sicer pa je Potrč eden redkih poslancev, ki so si izvolitev v parlament zagotovili že štirikrat zapored - torej leta 1990, 1992, 1996 in 2000.

MINISTER ZA DELO?

Med LDS-ovimi programskimi odbori ne najdemo odbora, ki bi se neposredno ukvarjal z rečmi, ki sodijo v resor ministrstva za delo, družino in socialo. Zdi se, da bi mandatar Rop ministrsko funkcijo ponovno namenil dr. Vladu Dimovskemu, profesor na ekonomski fakulteti. Sicer pa sta Rop in Dimovski na ekonomski fakulteti skupaj študirala.

In republikanska stran? Odbor za delo, družino in socialo pri strokovnem svetu SDS vodi Andrej Vizjak, poslanec in župan občine Brežice. Vizjak je bil leta 2000, v času Bajukove vlade, državni sekretar na ministrstvu za delo.

Drugi možni kandidat je Marko Štrovs, NSi, leta 2000 prav tako državni sekretar na ministrstvu za delo. Štrovs vodi tudi strankin odbor za delo, družino in socialo.

MINISTER ZA KMETIJSTVO?

Dr. Milan Pogačnik je vodenje kmetijskega resorja prevzel po odhodu SLS iz vladne koalicije, zdi pa se, da je dolgoletni dekan veterinarske fakultete v najožjem Ropovem izboru tudi za naslednji mandat. Manj verjetno je, da bi Rop položaj kmetijskega ministra ponudil Janku Vebru, poslancu in županu Kočevja, ki vodi odbor za kmetijstvo pri ZLSD.

Kmetijski resor je ena najresnejših prioritet SLS. V programskem Odboru SLS se je s kmetijstvom ukvarjal veterinar Janez Kramberger, sicer poslanec od leta 1996 (leta 1990 pa je bil poslanec zbora občin). Če bi SLS sodelovala v vladajoči koaliciji, bi bil Kramberger zelo resen ministrski kandidat.

Odbor za kmetijstvo v SDS-ovi senčni vladi vodi Marija Lukačič, pred leti direktorica vladnega urada za denacionalizacijo, v devetdesetih pa direktorica sklada kmetijskih zemljišč. NSi-jev odbor za kmetijstvo pa vodi poslanec Alojz Sok, sicer po poklicu veterinar.

KULTURA?

Prvi izzivalec sedanje kulturne ministrice Andreje Rihter, sicer zgodovinarke po poklicu, je dr. Vasko Simoniti, predsednik odbora za kulturo v senčni vladi, sicer pa redni profesor zgodovine na filozofski fakulteti. Dr. Simoniti je leta 2002 vodil volilni štab predsedniške kandidatke Barbare Brezigar, leta 2000 je kandidiral na volitvah, pred tem pa se je pojavljal v t.i. razumniških civilno-družbenih iniciativah. Zdi pa se nenavadno, da oba favorita za kulturni ministrski položaj prihajata iz zgodovinarskih vrst.

MINISTER ZA ZDRAVJE?

Če bi sedanja vladajoča koalicija mandat podaljšala še za štiri leta, bi bil dr. Dušan Keber najverjetnejša izbira. Pri ZLSD namreč odbor za zdravstvo vodi ljubljanska županja Danica Simšič in ni možno, da bi župansko pisarno zamenjala za pisarno ministrice za zdravje.

Več izzivalcev pa je na drugi strani. Leta 2000 je dr. Keber zdravstveni resor prevzel od Andreja Bručana; ta v strokovnem svetu SDS vodi področje zdravstva. Zanimiva pa je tudi ponudba Slovenske ljudske stranke. Na kandidatni listi lahko najdemo kar tri direktorje bolnišnic, ki so se morali v zadnjih letih posloviti od položaja. V Ljubljani kandidira dr. Primož Rode, bivši direktor Kliničnega centra, na Jesenicah kandidira bivši direktor jeseniške splošne bolnišnice dr. Janez Remškar, v Trbovljah pa kandidira bivši direktor celjske bolnišnice Samo Fakin. V okviru programskega sveta SLS se s problematiko zdravstva, družine in sociale ukvarja Janez Remškar. Programski odbor za zdravstvo Nove Slovenije pa vodi dr. Janez Vrbošek, po stroki ortodont, sicer pa je služboval kot direktor bežigrajskega zdravstvenega doma, zdaj pa je tudi ljubljanski mestni svetnik.

MINISTER ZA OKOLJE, PROSTOR, ENERGETIKO?

Prvo vprašanje je, ali bo energetika tudi v prihodnjem mandatu ostala v okviru ministrstva, ki se ukvarja s prostorom in okoljem. Energetika in varovanje okolja namreč nekako ne gresta skupaj. Anekdotična interpretacija pravi, da je energetika prešla pod pristojnost ministra Kopača enostavno zato, ker ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin enostavno ni želela, da bi v njen opis del in nalog sodila tudi energetika.

Najbolj verjetno bi mandatar Rop ministrski položaj ponovno ponudil Janezu Kopaču. Programski odbor za okolje in prostor Združene liste vodi Breda Pečan, županja Izole in kandidatka na letošnjih parlamentarnih volitvah, v primeru imenovanja na ministrski položaj pa bi se morala odreči županskemu položaju v Izoli.

Dr. Milan Orožen-Adamič, geograf in raziskovalec na ZRC SAZU, je kot predsednik odbora za okolje SDS-ove vlade v senci v primeru, če bi mandat za sestavo vlade dobil Janša, prvi kandidat za okoljskega ministra. Drugi možni kandidat bi bil dr. Andrej Umek iz vrst SLS; dr. Umek je ministrstvo za okolje vodil že leta 2000, leta 1996 pa je bil prav tako za krajši čas postavljen na položaj ministra za znanost.

MINISTER ZA PROMET?

Prvi izzivalec dr. Marka Pavlihe, ki je prometni resor prevzel po odhodu SLS iz vlade, je dr. Peter Verlič, nekdanji državni sekretar na prometnem ministrstvu ter nekdanji direktor prometnega inštituta. Dr. Verlič je minister za promet v SDS-ovi senčni vladi. SLS pa bo na kandidatno listo najverjetneje slušala uvrstiti še Jakoba Presečnika, ki je ministrsko funkcijo opravljal od konca 2000 do začetka letošnjega leta.

MINISTER ZA ŠOLSTVO, ZNANOST, ŠPORT?

Diskusija o šolstvu bo ena ključnih predvolilnih debat, saj si na eni in drugi strani ureditev šolstva razlagajo precej drugače. Prvi izzivalec dolgoletnega šolskega ministra dr. Slavka Gabra je dr. Milan Zver, ki v SDS-ovi senčni vladi vodi odbor za šolstvo. SLS-ov odbor za šolstvo vodi Metka Zevnik - leta 2000 je bila državna sekretarka na šolskem ministrstvu, za krajši čas pa je bila postavljena na čelo zavoda za šolstvo. V širšem krogu možnih kandidatov bi se lahko znašel tudi dr. Jurij Zupan, ki odbor za šolstvo vodi v programskem svetu NSi.

Ostalo?

V zadnjih letih je nova koalicija ob podpisu koalicijske pogodbe navadno sklenila spremeniti tudi zakon o vladi. Tako je ob koncu leta 2000 vlada na novo postavila ministrstvo za informacijsko družbo. Če Tone Rop ostane mandatar, je malo verjetno, da na ta položaj ne bi postavil dr. Pavla Gantarja. V primeru republikanske zmage pa lahko pričakujemo nekaj inovacij znotraj javne uprave. Ena od idej govori o ministrstvu za upravo, ki bi združevalo upravni del notranjega ministrstva ter nekatere vladne službe, denimo center vlade za informatiko in servis skupnih služb. Ministrstvo za informacijsko družbo bi, kot v programu navaja strokovni svet SDS, postalo del gospodarskega ministrstva ali ministrstva za šolstvo in znanost. Najverjetnejši minister za upravo bi bil dr. Gregor Virant, sicer do prejšnjega tedna nekakšna amfibija. Hkrati je bil namreč državni sekretar za javno upravo na ministrstvu ta notranje zadeve. Kot član vlade v senci pa se je ukvarjal z istim delokrogom, torej javno upravo. Tik pred začetkom volilne kampanje je dr. Virant ministru Bohincu vendarle ponudil odstop. Ta pa je odstop sprejel.