Janezova hobotnica

Država obljublja umik iz gospodarstva. kako ji uspeva?

Bogomir Špiletič

Bogomir Špiletič
© Denis Sarkić

"In naš cilj tudi ni, da to mrežo, ki je bila oblikovana doslej, enostavno zamenjamo z neko drugo mrežo. Naš cilj je, da se, kolikor je možno, kolikor je možno, v znatni meri že v tem mandatu država umakne iz gospodarstva," je sporočil predsednik vlade Janez Janša, ko v prvih dneh aprila je gostoval v studiu javne TV hiše. Predsednik vlade ima prav, ko ugotavlja, da se je v slovenskem gospodarstvu v preteklosti oblikovalo obsežno omrežje, kjer iste osebe sedijo v upravah in nadzornih svetih podjetij. V resnici bi danes težko našli delniško družbo, ki ni del tega razvejanega omrežja. Vendar to, da so korporacije med seboj povezane, ker direktorji sedijo v nadzornih svetih drugih podjetij, ni nikakršna značilnost tranzicijske ekonomije. Nastajanje omrežij tudi ni rezultat konspirativnega delovanja, čeprav se ob pogledu na izrisano omrežje pogosto razvijejo obsežne in spektakularne teorije o zarotah. Pred kakšnim desetletjem, recimo, ko še ni bilo interneta in so datoteke potovale še po disketah, je ena najbolj vročih disket govorila o "hobotnici", omrežju vplivnih posameznikov, ki imajo vpliv še iz starih, udbaških časov. In ti posamezniki so bili menda med seboj tako prepleteni, da se je kar bliskalo. "Mafijski lobi", ki ga je opisovala disketa, naj bi vladal celi Sloveniji. Vendarle: ni še vsako omrežje mafija. Omrežja vplivnih poslovnežev, kjer se direktorske funkcije prepletajo s položaji v upravnih odborih ali nadzornih svetih, lahko srečamo v vsaki kapitalistični ekonomiji. Nacionalne ekonomije se razlikujejo po tem, kakšen tip podjetij stoji v centru teh omrežij. Ponekod so to banke, drugod investicijski holdingi, v tretjih državah v centru omrežja stojijo industrijske korporacije. To, da ima tudi Slovenija omrežje vplivnih gospodarstvenikov, ni torej nič specifičnega. Specifično je to, da v centru omrežja stojijo gospodarske družbe, ki so pod neposrednim ali posrednik nadzorom vlade. Vpliv v slovenski ekonomiji se začne pri Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi (KAD & SOD), v drugem krogu omrežja srečamo Zavarovalnico Triglav, Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor. Šele v tretjem krogu lahko srečamo finančne, trgovske in industrijske družbe, ki so v prevladujoči zasebni lasti. Nova vladajoča koalicija je pred dvema tednoma, ko so se sestali lastniki Petrola, jasno demonstrirala, kako pomembno je, če obvladuješ KAD in SOD. Če KAD in SOD nastopita koordinirano, lahko s četrtinskim lastniškim deležem suvereno nastavljata nadzorne svete.

Zagotovilo predsednika vlade Janeza Janše, da nova vladajoča koalicija nima ambicij starega omrežja zamenjati z novim, identičnim, pa velja arhivirati. Obrisi omrežja, ki ga je nova koalicija postavila v prvih petih mesecih poslovanja, namreč kažejo, da nastaja novo omrežje gospodarske elite, ki deloma spominja na tisto, ki ga je pletla LDS. Ker povprečen mandat uprave in nadzornega sveta gospodarske družbe traja štiri leta, pletenje omrežja ni proces, katerega rezultate bi lahko opazili nemudoma. Le če so okoliščine zelo revolucionarne, so učinki hitro opazni. Vendar nova koalicija ne zganja glasne revolucije. Učinki bodo vidni čez dve, tri leta. Hkrati pa se že v tem trenutku dozdeva, da bo omrežje, ki ga postavlja nova koalicija, še bolj gosto od omrežja, ki ga je spletla prejšnja koalicija. Počakajmo.

Uspehi nove oblasti

Kolikšen del gospodarskega omrežja je nova vladajoča koalicija že spletla? Prvič, zasedla je nadzorne funkcije v Kapitalski in Odškodninski družbi. Drugič, zasedla je nadzorne funkcije v NKBM, Zavarovalnici Triglav ter v štirih infrastrukturnih podjetjih, v Telekomu, Pošti Slovenije, DARS-u in Elesu. V KAD-u in SOD-u je nova koalicija postavila tudi predsednika uprav. V Zavarovalnici Triglav je položaj predsednika uprave izpraznjen, saj je direktor Jože Lenič odstopil. Izpraznjen je tudi položaj predsednika uprave DARS-a, ker je prejšnji direktor, Janez Božič, postal prometni minister. Izpraznil se je še položaj predsednika uprave Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), ene najbolj dobičkonosnih gospodarskih družb v Sloveniji. Drago Fabijan, predsednik uprave, je namreč odstopil, položaj pa bo zapustil poleti. Nova vladajoča koalicija v HSE sicer še ni postavila novega nadzornega sveta - del nadzornikov je bil imenovan leta 2001, del pa leta 2002. Vodenje HSE sodi med strateške funkcije, ker ne gre zgolj za zelo dobičkonosno podjetje, pač pa člani uprave hkrati sedijo tudi v nadzornih svetih večine slovenskih elektrarn in v nadzornem svetu velenjskega rudnika.

Katere osebe v nastajajočem omrežju igrajo bolj pomembno vlogo?

Matjaž Janša, v.d. direktorja direktorata za elektronske komunikacije, ki posluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, zaseda tri pomembne funkcije. Postal je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije, imenovan je bil v nadzorni svet Telekoma, hkrati pa je bil imenovan tudi v skupščino Kapitalske družbe. Na zadnjih volitvah sicer ni kandidiral, zato pa je na listi SDS kandidiral leta 2000. Hkrati je v strokovnem svetu SDS vodil komisijo za informacijsko družbo - torej je lani v senčni vladi SDS vodil resor, ki ga je v Ropovi vladi vodil dr. Pavle Gantar. Matjaž Janša je postavljen na točko, kjer se vladna funkcija križa z dvema nadzornima funkcijama ter s položajem v skupščini KAD-a, ki ima pomembno besedo pri imenovanju direktorja.

Dr. Peter Verlič, državni sekretar na ministrstvu za promet, je lani na listi SDS kandidiral za mesto v evropskem parlamentu, leta 2000 pa je kandidiral na parlamentarnih volitvah. Po novem zaseda položaj nadzornika v Slovenskih železnicah in v Družbi za avtoceste, DARS-u. V nadzornem svetu Slovenskih železnic sedi še ena visoka predstavnica vlade, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Adrijana Kosem Starina. Adrijana Kosem Starina hkrati predseduje nadzornemu svetu Kapitalske družbe. V zadnjem desetletju sicer nismo opazili, da bi izkoristila pasivno volilno pravico in kandidirala na volitvah, pred desetletjem pa je sodelovala v delu gospodarskega foruma SDS.

Tretji državni sekretar, ki zaseda položaje v upravnih organih gospodarskih družb, je Bogomir Špiletič, drugi mož finančnega ministrstva. Špiletič je predsednik nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor, hkrati pa je član skupščine KAD-a. Med letoma 1996 in 2000 je bil Špiletič poslanec SDS, na listi stranke, ki je zmagala na volitvah, pa je kandidiral tudi lani.

Kdo so ostale osebe, ki jih je nova vladajoča koalicija imenovala v več organov upravljanja? Dr. Gregor Gomišček, raziskovalec na inštitutu za biofiziko ter ljubljanski mestni svetnik, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah nastopil na listi SDS, je predsednik skupščine KAD-a, hkrati pa je postal član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. V teh dveh organih - v nadzornem svetu Triglava in v skupščini KAD-a - sedi tudi Mateja Perger, članica uprave trgovske družbe Koloniale. Mateja Perger je na lanskih volitvah kandidirala na listi NSi.

V omrežju, ki ga postavlja nova koalicija, posebno mesto zaseda vladni strateški svet za gospodarstvo. Trije člani strateškega sveta so namreč tudi pomembni igralci v gospodarskem omrežju. Dr. Mićo Mrkaić, docent ekonomike na kranjski fakulteti za organizacijske vede in predsednik strateškega sveta, je hkrati tudi član skupščine Kapitalske družbe. Prvi strateg vladne gospodarske politike do zdaj ni izkazoval strankarske pripadnosti, v javnih nastopih pa vneto zagovarja čim hitrejši umik države iz ekonomije. Pred dvema tednoma je presenetljivo postal tudi član nadzornega sveta energetske družbe Petrol.

Med člani vladnega strateškega sveta vplivno vlogo v nastajajočem gospodarskem omrežju igrata še dve osebi. Tudi drugi član vladnega strateškega sveta za gospodarstvo, Matjaž Gantar, direktor KD Group, je postal nadzornik Petrola. Gantar je pomembno vlogo v gospodarskem omrežju igral že pred zamenjavo oblasti - srečamo ga lahko, denimo, v nadzornih svetih Mercatorja, Merkurja, Ljubljanskih kinematografov in Zavarovalnice Slovenica. Hkrati pomembno vlogo v gospodarskem omrežju igrajo tudi njegovi sodelavci iz KD Group.

Tretji član vladnega strateškega sveta, ki je prevzel vlogo tudi v nastajajočem gospodarskem omrežju, je dr. Anton Jurgetz, do nedavnega direktor laboratorijev v bavarskem koncernu BMW. Dr. Jurgetz je bil pred tedni postavljen v nadzorni svet Nove kreditne banke Maribor. Sicer pa je bil že pred leti imenovan tudi v nadzorni svet domžalskega Heliosa. Tako kot ostali člani vladnega strateškega sveta tudi dr. Jurgetz na volitvah ni kandidiral. Občasno pa se je pojavljal na okroglih mizah, ki jih je pred volitvami organiziral strokovni svet SDS.

Okoli Petrola je nova vladajoča koalicija pokazala precej interesov. Ob dveh članih vladnega strateškega sveta je z glasovalnimi pravicami, ki jih zagotavljata lastniška deleža KAD-a in SOD-a, v nadzorni svet največjega slovenskega energetske podjetja postavila še dve osebi, ki v omrežju že igrata pomembno vlogo (ali pa bo vloga šele postala pomembna). Milan Podpečan, nekdanji predstavnik Gorenja na Dunaju, sicer pa predsednik upravnega odbora SOD-a, je postal tudi podpredsednik nadzornega sveta Petrola. Predsednik nadzornega sveta Petrola pa je postal dr. Jože Zagožen, nekdanji gospodarski minister v Bajukovi vladi. Do zdaj nismo opazili, da bi Milan Podpečan kandidiral na kakšnih volitvah, opazovalci pa ga uvrščajo med tiste gospodarstvenike, ki so blizu NSi. Jože Zagožen pa je pomemben član Janševe SDS. Zagožna in Podpečana druži še ena značilnost: oba sta pred leti službovala v Gorenju. Sicer pa je bil Zagožen, sicer tudi ljubljanski mestni svetnik, pred časom postavljen v nadzorni svet ljubljanskega Holdinga, gospodarske družbe, ki obvladuje ljubljanska javna podjetja. Dr. Zagožen je hkrati v sedanji postavi strokovnega sveta SDS zadolžen za gospodarstvo.

Kadrovski bazeni

Strokovni svet SDS, ki je do volitev opravljal nalogo vlade v senci, zdaj pa gre za strankarski organ, ki ima na videz manj pomembno vlogo, je eden od pomembnejših bazenov, iz katerih vladajoča koalicija črpa kadre za funkcije v gospodarstvu. Ob dr. Zagožnu, ki ga - ugibajmo - čaka še kakšna bolj pomembna naloga, med člani strokovnega sveta najdemo še nekaj oseb, ki igrajo bolj ali manj pomembno vlogo v nastajajoči gospodarski mreži. Predsednik strokovnega sveta SDS Milan Orožen Adamič je tudi član nadzornega sveta Elesa, podjetja, ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Božo Predalič, ki v strokovnem svetu SDS vodi odbor za javno upravo, sicer pa predseduje grosupeljskemu odbor SDS, je član upravnega odbora SOD-a. Krajši čas je veljalo, da bi utegnil Predalič postati tudi član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, a se je v zadnjem trenutku izkazalo, da njegovega imena ni na kandidatni listi. Jana Grbec v strokovnem svetu SDS vodi odbor za pravosodje, lani je na listi SDS nastopala na parlamentarnih volitvah, ob koncu leta 2004 pa je postala članica upravnega odbora SOD-a.

Še na dve osebi, ki imata v omrežju več nalog, velja opozoriti. Gre za nova predsednika uprav Kapitalske in Odškodninske družbe. Marko Pogačnik, novi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe, je do imenovanja na eno najbolj pomembnih in vplivnih funkcij v slovenski ekonomiji služboval kot vodja nabave podjetje Jelovica. Na volitvah je kandidiral na listi NSi, po volitvah pa je bil postavljen v skupščino Kapitalske družbe. Ob njegovem imenovanju smo lahko brali pikre komentarje, da ni primero, če nabavni referent srednje velikega podjetja prevzame tako pomembno funkcijo. Tomaž Toplak pa je bil pred tedni postavljen za v.d. predsednika uprave Kapitalske družbe. Na lanskih volitvah ni kandidiral, kot predsednik odbora za gospodarstvo pa je bil aktiven v strokovnem svetu SDS. Toplak je Kapitalsko družbo vodil že leta 2000, ko ga je na to funkcijo za nekaj mesecev imenovala Bajukova vlada, sicer pa je predsednik nadzornega odbora mestne občine Ljubljana. Ob tem, da je prevzel vodenje KAD-a, je bil Toplak imenovan še v nadzorni svet Zavarovalnice Triglav.

Ob imenu Tomaža Toplaka velja opozoriti na naslednji pomembni bazen, iz katerega nova koalicija črpa kadre za gospodarske funkcije. Gre za organizacijo SME Union, nekakšno gospodarsko krilo evropske ljudske stranke. SME Union (Small and Medium Enterpreneurs - Zveza malih in srednje velikih podjetnikov), organizacija, ki naj bi zastopala interese malih in srednjih podjetnikov, je začela pri nas poslovati maja 2003. Tomaž Toplak je postal predsednik SME Union, Marko Pogačnik je bil izbran za generalnega sekretarja organizacije, med člani upravnega odbora pa smo lahko zasledili še Milana Podpečana in Adrijano Starina Kosem, danes državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo.

Strankarska razmerja

Kakšna so strankarska razmerja v nastajajočem gospodarskem omrežju? Kot je razvidno iz sheme, ki je objavljena na sosednjih straneh, smo v omrežje vključili paradržavne sklade, torej upravni odbor SOD-a, nadzorni svet in skupščino KAD-a, nadzorne svete Pošte Slovenije, Elesa, NKBM, DARS-a, Telekoma, Zavarovalnice Triglav in Slovenskih železnice. Tem gospodarskim družbam, ki so v pretežni državni last, smo dodali vladni strateški svet in energetsko družbo Petrol, ki naj bi bila sicer v zasebni lasti, a je vladajoča koalicija uporabila razpoložljive vzvode in postavila svoj nadzorni svet. Vseh oseb, ki nastopajo v shemi, je 76. Med njimi je 12 članov vladnega strateškega sveta, ki nimajo izrazitega strankarskega pedigreja, vseeno pa v shemi nastopajo, ker imajo v gospodarski politiki in tudi v gospodarskem omrežju pomembno vlogo. Po kakšnem kriteriju smo barvali člane omrežja? Pobarvali smo zgolj tiste člane omrežja, ki so v zadnjem desetletju z nastopom na parlamentarnih ali lokalnih volitvah oziroma s prevzemom strankarskih funkcij izrecno pokazali svojo strankarsko pripadnost. Ne govorimo torej o pasivnih lastnikih strankarskih izkaznic, pač pa o aktivnih članih.

V omrežju, ki šteje 76 oseb, smo našteli 42 takih, ki so po naših podatkih izrecno strankarsko opredeljeni. Najbolj pomembno vlogo igrajo kadri Janševe SDS - v omrežju smo našteli 19 oseb iz vrst SDS. SLS je prispevala osem, NSi sedem članov omrežja, Desusovi kadri zasedajo štiri pozicije, LDS pa tri. Nova vlada je namreč na začetku mandata opoziciji ponudila možnost, da v nadzorne svete državnih podjetij imenuje svoje člane. Vidnejši člani LDS-a tako zasedajo funkcije v nadzornih svetih Elesa, KAD-a in NKBM.

V nadzornem svetu DARS-a pa lahko najdemo Lojzeta Ratajca - leta 2002 se je kot kandidat ZLSD potegoval za položaj župana Trebnjega. ZLSD, ki se po novem imenuje SD, sicer ni sprejela ponudbe nove vladajoče koalicije, da bi v nadzorne svete postavljala svoje ljudi, Ratajc pa v nadzornem svetu DARS-a predstavlja zaposlene.

Da ne bi bilo nesporazumov: če rečemo, da kadri iz vrst SDS v omrežju zasedajo ključne in najbolj številčne položaje, to še ne pomeni, da že igrajo ključno vlogo v celotni slovenski ekonomiji. Govorimo zgolj za tistem delu globalnega slovenskega omrežja, ki je začelo nastajati po zamenjavi oblasti in pri katerem je imela država bolj ali manj velik vpliv. Zdi pa se, da nova koalicija deluje sistematično. Če sistematično beremo dolgočasna poročila o skupščinah gospodarskih družb in preverimo, katere osebe prevzemajo nadzor nad podjetji, ugotovimo, da se pojavljajo in ponavljajo zanimivi vzorci. Pred dvema tednoma smo lahko zasledili, da je v gospodarskih krogih praktično neznani Milan Čadež postal član nadzornega sveta združenega podjetja Droga Kolinska. Podatek o imenu in priimku novega nadzornika dobi svoj smisel šele, če dodamo, da gre za predsednika občinske organizacije SDS Gorenja vas. Seveda pa ima v združenem podjetju Droga Kolinska prvo besedo nekdanji podpredsednik LDS in sedanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar s sodelavci. Drug, svež primer: prvega aprila so se sestali lastniki podjetja Paloma. Predsednik odbora za gospodarstvo Nove Slovenije Danilo Marin - sicer je tudi član upravnega odbora SOD-a - je postal eden od članov nadzornega sveta Palome.

Kaj nam povedo podatki o strankarski pripadnosti nastajajočega gospodarskega omrežja? Prvič, že v te trenutku je jasno, da se država in politika ne umikata iz gospodarstva. Zdi se namreč, da je pravilo, ki ga lahko srečamo, sledeče: tisti strankarski kandidati, ki jim na volitvah ni uspel preboj v parlament, naj se kalijo v nadzornih svetih. Hkrati lahko v nadzornih svetih velikih sistemov srečamo kar nekaj oseb, ki opravljajo funkcije v lokalnih skupnostih. Župan Škofljice dr. Jože Jurkovič, denimo, je postal nadzornik v Slovenskih železnicah. Dr. Jurkovič je sicer višji predavatelj na ljubljanski strojni fakulteti, lani pa je na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi SLS. Ljubo Žnidar, župan Polzele, je postal nadzornik v Kapitalski družbi. Lani je na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi SDS. Župan Murske Sobote Anton Štihec, SDS, je prav tako nadzornik v KAD-u. Štihec je sicer lani v strokovnem svetu SDS vodil odbor za regionalni razvoj. Župan Pesnice Venčeslav Senekovič, SLS, pa je nadzornik v Pošti Slovenije. Mateja Perger, nova nadzornica v Zavarovalnic Triglav, je podžupanja občine Braslovče.

Bele lise?

Ali obstaja kak del novega gospodarskega omrežja, ki vendarle ni strankarsko pobarvan? Na prvi pogled se zdi, da so nadzorniki Telekoma relativno brezbarvni. Med nadzorniki Telekoma smo že omenili Matjaža Janšo, ki je v senčni vladi SDS vodil "resor" za informacijsko družbo. Drugi Telekomov nadzornik je dr. Miro Rozman, član uprave kranjske Iskre Emeco. Rozman je bil med letoma 1997 in 2000 državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze, v tistem času pa je že sedel v tedanjem Telekomovem organu upravljanja. Dr. Rozman je hkrati veljal za tesnega sodelavca Marjana Podobnika, tedanjega podpredsednika vlade.

Ob dr. Rozmanu v nadzornem svetu Telekoma sodeluje še ena tesna sodelavka Marjana Podobnika. Karmen Ponikvar - pred leti se je pisala Mlinar - je bila v času, ko je bil Podobnik podpredsednik vlade, šefinja njegovega kabineta. Leta 2000, ko je Marjan Podobnik postal predsednik uprave Telekoma, se je tudi Karmen Ponikvar zaposlila na Telekomu.

Ko beremo sestavo članov nadzornega sveta Telekoma, opazimo problem. Matjaž Janša je kot v.d. direktorja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo hkrati tudi regulator delovanja telekomunikacijskega trga. Tudi Jože Zrimšek, v.d. direktorja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za znanost in visoko šolstvo, kot visoki vladni uradnik opravlja naloge regulatorja telekomunikacijskega trga. Dejstvo, da v nadzornem svetu Telekoma sedita kar dva visoka državna uradnika, ki sta hkrati regulatorja telekomunikacijskega trga, je precej nerodno. Dolžnost članov nadzornih svetov je, da bdijo nad poslovanjem gospodarskih družb. Ključna naloga nadzornikov je, da berejo bilance in preverjajo, ali gospodarska družba prinaša pričakovani dobiček. Ključna naloga regulatorjev pa je, da zagotavljajo enakopravnost vseh udeležencev na trgu. To lahko vodi v konflikt interesov: interes člana nadzornega sveta je ta, da bi imela gospodarska družba ne glede na okoliščine čim večji dobiček, interes regulatorja pa je, da bi imeli vsi udeleženci tržne konkurence enake možnosti.

Naslednje naloge

Kje lahko nova koalicija utrdi nastajajoče omrežje? Omenili smo že Holding slovenskih elektrarn. Z belgijskim solastnikom Nove Ljubljanske banke bo vladajoča koalicija iskala soglasje o novih nadzornikih NLB - pričakujemo, da bo to vprašanje na dnevnem redu sredi leta. Sicer pa ima vladajoča koalicija zaradi pomembnih lastniških deležev KAD-a in SOD-a v večjem delu slovenske ekonomije veliko manevrskega prostora. Se torej država in politika unikata iz gospodarstva? Kakšnega resnega dokaza, da se to dogaja, ni. Obstaja pa precej dokazov, da ostaja vloga države vsaj tako močna, kot je bila zadnjih deset let.

Janezova hobotnica - shema (pdf).