21. 4. 2005 | Mladina 16
Janezova hobotnica
Država obljublja umik iz gospodarstva. kako ji uspeva?
Bogomir Špiletič
© Denis Sarkić
"In naš cilj tudi ni, da to mrežo, ki je bila oblikovana doslej, enostavno zamenjamo z neko drugo mrežo. Naš cilj je, da se, kolikor je možno, kolikor je možno, v znatni meri že v tem mandatu država umakne iz gospodarstva," je sporočil predsednik vlade Janez Janša, ko v prvih dneh aprila je gostoval v studiu javne TV hiše. Predsednik vlade ima prav, ko ugotavlja, da se je v slovenskem gospodarstvu v preteklosti oblikovalo obsežno omrežje, kjer iste osebe sedijo v upravah in nadzornih svetih podjetij. V resnici bi danes težko našli delniško družbo, ki ni del tega razvejanega omrežja. Vendar to, da so korporacije med seboj povezane, ker direktorji sedijo v nadzornih svetih drugih podjetij, ni nikakršna značilnost tranzicijske ekonomije. Nastajanje omrežij tudi ni rezultat konspirativnega delovanja, čeprav se ob pogledu na izrisano omrežje pogosto razvijejo obsežne in spektakularne teorije o zarotah. Pred kakšnim desetletjem, recimo, ko še ni bilo interneta in so datoteke potovale še po disketah, je ena najbolj vročih disket govorila o "hobotnici", omrežju vplivnih posameznikov, ki imajo vpliv še iz starih, udbaških časov. In ti posamezniki so bili menda med seboj tako prepleteni, da se je kar bliskalo. "Mafijski lobi", ki ga je opisovala disketa, naj bi vladal celi Sloveniji. Vendarle: ni še vsako omrežje mafija. Omrežja vplivnih poslovnežev, kjer se direktorske funkcije prepletajo s položaji v upravnih odborih ali nadzornih svetih, lahko srečamo v vsaki kapitalistični ekonomiji. Nacionalne ekonomije se razlikujejo po tem, kakšen tip podjetij stoji v centru teh omrežij. Ponekod so to banke, drugod investicijski holdingi, v tretjih državah v centru omrežja stojijo industrijske korporacije. To, da ima tudi Slovenija omrežje vplivnih gospodarstvenikov, ni torej nič specifičnega. Specifično je to, da v centru omrežja stojijo gospodarske družbe, ki so pod neposrednim ali posrednik nadzorom vlade. Vpliv v slovenski ekonomiji se začne pri Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi (KAD & SOD), v drugem krogu omrežja srečamo Zavarovalnico Triglav, Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor. Šele v tretjem krogu lahko srečamo finančne, trgovske in industrijske družbe, ki so v prevladujoči zasebni lasti. Nova vladajoča koalicija je pred dvema tednoma, ko so se sestali lastniki Petrola, jasno demonstrirala, kako pomembno je, če obvladuješ KAD in SOD. Če KAD in SOD nastopita koordinirano, lahko s četrtinskim lastniškim deležem suvereno nastavljata nadzorne svete.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
