Siniša Gačič

12. 2. 2006  |  Mladina 6  |  Družba

"Žal mi je, da smo šli Janšo takrat v tisti vročini reševat na Roško." - Ivo Godnič

Ivo Godnič, igralec

© Igor Škafar

Odločili ste se torej, da zamenjate svojo belo maršalsko uniformo s črno župnikovo.

Zamenjal sem uniformo, vendar nisem župnik. Le odrekel sem se maršalovi beli uniformi, saj je ta vladala nekoč. Zdaj pa vlada črna, vatikanska uniforma. Kot igralec sem se prilagodil in zamenjal uniformo.

V kakšno pomoč vam bo nova uniforma?

Prišel sem do sklepa, ki ga poznajo vsi naše kmetje. Tak nasvet bi mi lahko dal tudi moj nono, pa ga žal ni več. Je že v Gospodovi hiši. Dojel sem, da če ščiješ proti vetru, si pošprican, če pa se obrneš v smer vetra in ščiješ skupaj z ostalimi ovčicami, ti nese dlje. Če se je spreobrnila večina slovenskega naroda, zakaj se ne bi še jaz? Je že res, da je prej z diktaturo vladala bela uniforma, sedaj vladajo tisti, za katere bi Tito rekel, da so to "klerofašisti koji su mislili, da so 1945 pobjedili". Ker ga oni zmerjajo z diktatorjem, naj namesto te vladarske uniforme sprejmem to novo slovensko uniformo.

Kaj mislite, kako se bo na novo uniformo odzval slovenskih kler?

Ta črni so vedno govorili, da med političnimi satiriki nimajo svojih predstavnikov, vsi naj bi bili podkupljeni od rdečih. In zdaj se zadeve počasi spreminjajo. Upam, da mi bodo hitro našli kakšno delo. Televizijsko oddajo naj mi dajo. V verskem programu ali v kateremkoli drugem, saj bo zdaj očitno cela nacionalka postala verski program. Videli bodo, da se bom potrudil in se dokazal. Spreobrnil sem se. Bolje pozno kot nikoli. Eni so rekli, da se ne bom nikoli spreobrnil. Poglej Manco, sedaj govori beri s knjigo, doktorat je naredila iz marksizma, pa je vseeno doživela Marijino vnebovzetje.

Kdaj je ljudstvo nehalo tako burno ploskati liku Tita, ki ga igrate že ves čas samostojne Slovenije?

Začelo se je takoj s spremembo oblasti, jaz temu rečem takrat, ko se je v Sloveniji začela okupacija Vatikana. Začelo se je s prihodom demokratov, teh novih oblastnikov, ki so se razširili v nove vodilne strukture na nacionalni televizije in v uprave naših najbolj bogatih podjetij. Prišli so ljudje, za katere v vlogi Tita pravim, da kovačnica njihove demokracije sega na Sveti Urh.

Kako je padla krivulja Titove popularnosti?

Ne gre za to, da bi liku Tita padala popularnost, saj je nastopov mogoče celo še več. Gre za razliko v načinu sprejemanja mojih govorov. Ob mojih govorih, ki so bili do izvolitve nove oblasti, kakršni so že bili, so ljudje - tudi člani uprav so bili verjetno med njimi - mojim besedam ploskali. Najmanj, kar lahko rečem, je, da so se hahljali ali pa vsaj neprikrito uživali. Zdaj pa se ti isti ljudje, po teh čistkah, KGB-jevskih čistkah, kot jim rečem, niti muzati več ne upajo. Sedaj se samo še spogledujejo in zgroženo reagirajo. Skratka, tisto, kar govorim sedaj v vlogi Tita, se jim zdi grozno. Gre pa za iste besede, ki sem jih govoril trinajst let. Saj nimam nič kaj dosti na to novo vlado prirejenega - pač železni repertoar, ki ga kot Maršal govorim že trinajst let.

Katere Titove besede ustvarjajo nelagodje med poslušalci?

Zdaj recimo govorim, da smo se vrnili 150 let nazaj, v čase doline Šentflorjanske, v čase Cankarja, njegovih dram in v čase Blatnega dola. Iz Slovenije so naredili Blatni dol, kjer sta spet glavna kler in vaški župan. Tisto, kar je Cankar napisal v tistih časih, točno velja za današnje čase: "Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo, ne talar." Sedaj pa v vlogi Tita dodam, da "sada vam sudbinu piše argentinski brat i vatikanski tlačar". Pred volitvami so ljudje tej šali ploskali. Sigurno. Zdaj pa ob tem nastane mučna tišina, ljudje se spogledujejo in direktor že gleda organizatorko prireditve s pogledom "zakaj si ga pa povabila".

Na proslavah katerih podjetij ste naleteli na takšne odzive?

Recimo v Portorožu sem nastopal na prireditvi velikega podjetja, kjer sta dva člana uprave Janševa, dva pa sta bila še nezamenjana. Iz podjetja so klicali samo en dan pred nastopom in mi sporočili, da me tista dva nova člana uprave absolutno prosita, naj ne pridem. Rekel sem jim, v redu, jaz sem termin rezerviral, pogodbo smo podpisali, zato me morate izplačati. Takoj so rekli, da z izplačilom ne bo nobenih težav. Rekli so mi, da mi plačajo trojno, samo naj, prosim, ne pridem na proslavo. In tako sem že nekajkrat dobil izplačila. Po mojem sem edini igralec v Sloveniji, ki dobi izplačan honorar za odsotnost. Veste, v pogodbi za nastope imam člen o odpovedi, saj te stvari pridejo za njimi. Z navadnimi uslužbenkami se pogovarjam štirinajst dni prej, en mesec prej, potem pa nekaj dni pred nastopom člani uprave rečejo, daj mu tisti denar, samo naj ne hodi. To se zdaj, v nasprotju s časom pred volitvami, zgodi večkrat.

Kakšna je potem situacija na sami proslavi?

Enkrat sem stal na vinskem sodu, ko sem v prostorih Slovenijavina nastopal za neko firmo. Neki človek me je gledal s takim sovraštvom, da sem mislil, da bo prišel na sod in me porinil dol. Po nastopu je prišel do mene in rekel: "No, vi si pa upate." Ko se je napil, je čez eno uro spet prišel do mene in rekel: "Veste, naslednji mandat bomo tudi na oblasti." Vprašal sem ga, zakaj je tako prepričan, pa je odgovoril: "Ker imamo tisto, kar moramo imeti: finance in medije. Rabiš še kaj za zmago?" Nič, sem rekel.

Za katera konkretna podjetja gre?

Gre za premožna ljubljanska podjetja, kjer pač vlada strah pred spremembami.

Zakaj si podjetij ne upate imenovati?

Zato ker sem jim tako obljubil. Oni so mi rekli, da mi izplačajo trikratni honorar. Vse tako, kot je treba, samo omeniti jih ne smem nikoli.

Kje ste našli razlago za takšne reakcije ljudi?

Ljudi je strah menjav, strah jih je rošad, ki so zgodile na vseh področjih. Zamenjani so bili vsi ljudje tam, kjer so doma finance. Vendarle pa so toliko pametni, saj vlada ve, da če si želi zagotoviti še naslednji mandat oziroma je v tem že zelo angažirana, si mora zagotoviti pod A medije in pod B finance. Oziroma pod A finance in pod B medije. Nadzor nad financami si je zagotovila tako, da je šla v vsa podjetja, kjer je kapital, in tam nastavila svoje ljudi. V medijih tudi vidimo, da je že nastavila svoje ljudi. Zdaj kot Tito samo še čakam, da na mesto generalnega direktorja nacionalne televizije pride še član Vatikana, čeprav je bil za to mesto sicer narejen razpis. Kot Tito bi jim tako predlagal, da na mesto direktorja nacionalne televizije postavijo kar Urana in potem televizijo lahko preimenujejo v TV Ognjišče. Stvari gredo v to smer ...

Torej želite priti z novo uniformo na nacionalno televizijo?

Na tej televiziji Ognjišče bi kot Tito rad prišel malce dlje kot samo do vratarja. Rad bi imel kakšno svojo oddajo. Tisti kurbe komunajzarske mi je niso dale 15 let, Kocijančiču sem med prejšnjim delom na RTV-ju moral trikrat nositi v preverjanje vsak svoj stavek. Tako je bilo. Recimo bobu krof. Ko sem bil v živo v etru, ko sem nastopal še kot Vesna Malalan, sem imel poleg glavne linije s studiem vedno še eno rdečo linijo s Kocijančičem. A lahko to rečem? Ponavadi tega nisem smel reči. Take so bile pač direktive. Zdaj upam, da bodo direktive ravno tako, samo da bodo direktive iz Vatikana, ne več iz Beograda. To je velik korak naprej, veste.

Zakaj ste prepričani, da se ljudje ne smejijo zaradi strahu? Mogoče pa so se po vseh teh letih uprizarjanja Josipa Broza ljudje naveličali tega lika.

A ravno po teh volitvah je Tito postal dolgočasen?!

Enkrat se mora to vendarle zgoditi ...

Glej, če se bo Tito enkrat izpel, bom prvi, ki bom vesel. Zelo malo je igralcev, ki trinajst let igrajo isto vlogo. Lahko mi jih kar našteješ, če poznaš še koga, ki tako dolgo igra isto vlogo.

Mita Trefalta še vedno lahko vidimo v vlogi Košnikovega ata ...

Torej sva dva. Toda vseeno bom zelo vesel, če se bo Tito izpel. In kdaj se bo izpel? Izpel se bo, ko me enkrat nekaj mesecev ali celo leto ne bo nihče več poklical na noben nastop. Če pa te kličejo na nastop - za 25. maja letos imam že od septembra napolnjen urnik. Torej že od lani. Potem 29. november - nikoli ni bilo toliko povpraševanja in nastopov in nikoli se ljudje niso tako številno udeleževali mojih predstav, kot so se lani. Se pravi, da se Maršal verjetno še ni izpel.

Navajeni ste bili, da se je na lik Maršala tako odzivalo občinstvo v sosednji Hrvaški. Tam so vas celo aretirali ...

Zmeraj sem mislil, da se mi to v Sloveniji ne more zgoditi. Saj se mi, upam, tudi ne bo. Čeprav gre resda vse po tej poti. Dvakrat sem bil povabljen na Hrvaško. Ko sem šel na Brione, to ni bila provokacija, nisem šel na svojo roko v uniformi provocirat Hrvate, saj zelo dobro poznam rek naših dedov: "Boj se kuge, rata i Hrvata." Ob tem res ne vem, zakaj bi jih provociral. Šel sem, ker sem bil povabljen, in rekli so mi to, kar mi sedaj govorijo v Sloveniji: če jim lahko pošljem tekst govora, ki jim ga bom povedal. Rekel sem, da to ni možno, resda se na nastope pripravim, vendar gre za improvizacijo. Poleg tega pa Tito nikomur ni vnaprej kazal tistega, kar je govoril. Še tisto, kar so mu napisali - Dolanc mu je napisal veliko govorov - tudi tiste je absolutno zmeraj pozabil in jih povedal po svoje. Povedal sem jim, da mi lahko zaupajo, da ne bom žaljiv, bom pa kritičen, toda kot parodija, kot politična satira. Ne negativno, pozitivno. Toda oni so obakrat, tako v Kumrovcu kot na Brionih, razumeli, da se delam norca iz Tita. Jaz pa sem prišel na Brione s Titovim originalnim cadillacom, ki ga je on vozil. Pozdravil sem jih: "Dobrodošli na mojim Brijunima. Ko če platiti to što jedete in pijete?" Šalil sem se in jih nagovarjal kot svoje nepovabljene goste. Takrat pa so se počutili, kot da se delam norca iz njih in ne iz Tita. Govor so razumeli kot očitno provokacijo.

Kdo je bil takrat na Brionih?

Bil je zaključni dan festivala Radeta Šerbedžije na Brionih, vse skupaj se je dogajalo po premieri njegove predstave. Tam so bili hrvaški minister za obrambo, obveščevalna služba, nekakšni Črni panterji ali nekaj podobnega, na ramenih so imeli našitke z nekimi živalmi. Začel sem govor v svojem stilu, kot ga govorim že od samega začetka, saj imam en del Titovega govora popolnoma enak povsod, kamorkoli grem. Himno Socialistične Jugoslavije sem vrgel ven, ker sem vedel, da bi se tam moj nastop tudi končal. Minister za obrambo je takoj, ker so fotografi tako bliskali, da bi bilo verjetno del mojega govora objavljen v vseh hrvaških medijih, vstal in začel vpiti: "Prestanite snimati!" Prenehal sem govoriti in potem me je grobo prijel varnostnik, me povlekel za grmovje in mi rekel: "Imaš dva minuta da presvučeš ovu komunističku uniformu, inače če te magla uzeti i more naplaviti."

Kakšne težave imate s himno Hej, Slovani pri nas?

Ja, logično, prosijo me, če lahko zavrtim Zdravljico. Toda oni lahko igrajo Zdravljico sami sebi. Pred mojim prihodom, saj je postala Zdravljica himna petnajst let po Titovi smrti, ne pa takrat, ko je bil predsednik države. Če bi igral vlogo Hitlerja, tudi verjetno ne bi predvajali Zdravljice, ampak bi najbrž spustili himno tretjega rajha. Ponekod so sporni tudi komadi, češ da imamo veliko lepih slovenskih venčkov, ki jih je Tito poslušal. Toda na spreminjanje teh še pristajam. Če mi recimo rečejo, da bi namesto pesmi Druže Tito ali Nede Ukraden, ker jim je to preveč srbsko, radi en slovenski venček, jim predlagam, da spustijo pesem Pleničke je prala pri mrzlem studencu, ker je bila to Titova zelo ljuba narodna pesem. Ampak je nikjer nimajo. To se lahko spreminja, himna pa se ne da zamenjati. Če je imel Maršal slavnostni govor kot predsednik SFRJ, se je predvajala himna Hej, Slovani.

Internacionala vas tudi verjetno ne bi motila?

Tudi delavska je lahko, seveda, vendar zraven himne SFRJ. Ne more pa se vreči ven. Protokol Maršala je takšen. Dokler bo šel takšen maršalski protokol skozi, bom igral Maršala. Ko bo pa protokol butalski, tak, kot ga predlagajo oni, pa bo pač druga uniforma.

Ste že nastopili pred Janšo?

Ne še, in mislim, da ne bom imel kmalu privilegija tega bližnjega srečanja tretje vrste. Žal mi je, da smo šli Janšo takrat v tisti vročini reševat na Roško. In večina teh ljudi, ki ga je na Roški reševala, je po toliko letih sedaj brez služb demonstrirala s sindikati. On pa je cinično rekel, a niso mogli malo počakat na malce bolj toplo vreme. Ko smo demonstrirali na Roški, je bilo 42 stopinj!

Za ta tretji prehod sem mislil, da ga ne bom nikoli videl in dočakal. Gre za vatikansko okupacijo.

Kje vidite to famozno okupacijo Vatikana, o kateri govorite?

Cerkev prihaja v družbo skozi vse pore. Vstopili so na vsa področja našega življenja. Sedaj se to imenuje civilna družba. Polna usta imajo demokracije. Kovačnica njihove demokracije v Sloveniji pa se je začela s klerofašizmom, skupaj z Mussolinijem, z roko v roki z Vatikanom in našim škofom Rožmanom, udejanjala pa se je v trasi na Svetem Urhu, kjer so mučili naše rodoljube, streljali talce in v lagerje smrti pošiljali na tisoče ljudi. Oče mi je povedal, da so se med vojno zajeti župniki celo hvalili, da so pred bitko domobrance blagoslavljali z besedami: "V imenu Kristusovih ran umre naj partizan." Od tam oni črpajo demokracijo. Ti poboji, ki jih oni imenujejo zločini, so bili posledica teh njihovih zločinov med drugo svetovno vojno oziroma njihove demokracije, kot pravijo. Ta obleka, športna, ki jo nosim po novem, pronica v naša življenja.

Vi povojnih pobojev ne označujete za zločin?

Seveda jih, ampak bili so posledica njihovih zločinov: kolaboracije in izdajstva. Če tega ne bi bilo, tudi povojnih pobojev ne bi bilo, ker ne bi imeli koga pošiljati v Kočevski rog. Toda to je spet problem samo Ljubljanske pokrajine. To je treba ločiti, saj so bili primorski, koroški in štajerski župniki na strani antifašistov in rodoljubov, ki so pomagali partizanom.

Toda cerkev pravi, da je končno dobila mesto v civilni družbi, ki je sorazmerno s številom v RKC krščenih slovenskih državljanov?

Nimam nič proti, če so vsi razen mene krščeni. Lahko jih je 99,99999 ali pa 105 odstotkov, kot je bilo značilno za zmage Miloševića v Srbiji. Jaz v cerkvi nisem krščen, in še dva poznam, en je musliman, drug pa pravoslavec. Danes me mladina sprašuje, kaj ste pa vi. Nič nisem. Nekaj pa morate biti, mi rečejo. Ne, mi smo takšni izmečki, ki nismo nič, jim odvrnem. In če je res, da jih je toliko, bi se morali ravno zato, ker jih toliko, ukvarjati s pastoralo. Torej s svojimi ovčicami. Da bi bili oni boljši od mene. Bolj pozitivni, polni ljubezni, tolerance in odpuščanja. Ko pa zagledam to, kar sem leta nazaj gledal na Hrvaškem za časa poglavarja Tuđmana in njegove prijateljice Tereze Kesovije, in se zgražal, ko sem gledal državno elito v cerkvi ... V tistem času je bila, čeprav je tudi hrvaška država po ustavi ločena od cerkve, zraven oltarja tudi zastava s šahovnico. Razporejena je bila še častna vojska Hrvaške. Pa sem si rekel, da tega Slovenci nimamo; pardon, deset let sem čakal, in končno smo prišli do tega, da to isto lahko gledam tudi na naši televiziji. Končno imamo kurata, tudi če ga nihče drug nima, tudi za policiste. Jaz bi imel kurate za vse, ki so uniformirani, tudi doktorji v Kliničnem centru morajo imeti svojega. Igralci, mi tudi imamo uniforme, cel dan jih nosimo in nimamo časa, da bi se šli domov preobleč in odšli v cerkev. Spraševal sem se: "O, Bože, kamo idu ti Hrvati," sedaj pa gledam naše fante, ki se v uniformah z bajoneti v rokah križajo v prvih cerkvenih vrstah.

Kaj pravite o količini vrnjenega premoženja državi?

Ob tem, ko se govori, koliko so dobili nazaj, se premalo poudarja, da je to - z vsem spoštovanjem do Vatikana - tuja država. Da svoje nacionalno bogastvo, svojo imovino, zemljo, šenkavamo tuji državi, je čisto izdajstvo slovenske države in slovenskega naroda. Ker to je od vseh nas. In to bodo dobili vse nazaj. Oziroma so dobili nazaj.

Ste s spremembo uniforme spremenili tudi svoj pogled na našo polpreteklo zgodovino?

Seveda, prej je vladala grozna diktatura bele uniforme. Vodil jo je, vemo kateri, diktator in diktatura je bila takšna, da so mogli vsi delati in imeti kruh, da so vsi imeli pravico, da so si zidali bajte, ki jih niso nikoli poplačali. Govorim o nižjem t. i. kmečkem in delavskem sloju, v katerem si mogel obdelovati zemljo, traktorje si mogel kupit s pomočjo ugodnih Titovih kreditov etc., etc. To je bila res nekakšna diktatura, ker poglej zdaj, slovenski kmet je lahko v prejšnji diktaturi mleko prodal ali pa iz njega naredil sir, v tej demokraciji pa ga zdaj lahko zlije v kanal. Zdaj vlada ena takšna demokracija, ki je ne bi nikoli zamenjal za tisto diktaturo ... Zdaj sta močna tudi mafija in kriminal, ki ga prej ni bilo ...

O kakšnem kriminalu govorite?

Gospodarski in ne vem kakšen še. Misliš, da bi se v socializmu lahko zgodilo, da bi en tak avtomobil ukradli z dvorišča policijske postaje? Ali pa celo, da bi lahko eno banko sedem ur ropali? To je bilo možno samo v partizanih, samo njih bi lahko prišli beli sedem ur ropat, izmučeni in lačni partizani pa ne bi nič opazili.

Torej se danes sramujete tudi partizanske preteklosti, ki je označila vašo družino?

Seveda. Sedaj je treba reči, da me je globoko sram, da sem sin partizana, in žal mi je, da moj oče ni bil vsaj kakšen oficir v plavi gardi ali pa da bi vsaj mučil na Svetem Urhu, saj bi bil v tem primeru na strani novih zmagovalcev. Bil bi sin očeta junaka, tako pa imam očeta zločinca. In s tem pečatom moram sedaj jaz kot Ivo Godnič živeti do konca svojih dni. Točno je rekel Cankar: iz naroda hlapcev v narod junakov. Mi pa smo šli spet iz naroda junakov v narod hlapcev.

Kje še čutite spremembe po volitvah?

Vsak dan gledam dnevnik in opažam, da prejšnjega predsednika vlade, pa predprejšnjega, pa tudi predpredprejšnjega ni bilo toliko po minutaži v Dnevniku. Niti desetine toliko, kot je zdajšnjega predsednika. To pa vem zato, ker ko on začne govoriti, najprej ugasnem ton. Če potem čez tri sekunde še vedno govori, zamenjam kanal in dam na poročila konkurenčne televizije. Toda glej ga, vraga, tudi na konkurenčni televiziji vidim njegovo podobo. Zato postopek ponovim, dam ton ven, zamenjam kanal in dam spet na našo bodočo TV Ognjišče. In glej ga, zlomka, še vedno je tam. In do vremena se je pojavil še dvakrat. Kako gre v Metliko. Toda tam je naša vlada obiskala samo dobre fabrike, niso šli rilca pomolit v Beti Metilka, kjer so par dni prej na cesto vrgli ne vem koliko delavk. Tako je bil dejansko predsednik prisoten celoten Dnevnik, zato sem upal, da ga ne bo v vsaj v športu. Toda bil je tudi v športu. Kjer je, zlomka, poglej, šel na mariborsko Zlato lisico. Tako, predlagam, da gre eden izmed njih še v vreme. Vreme bi moral nekdo v takšni uniformi napovedovat. Vesoljce naj napoveduje Janša, meglo in noč pa župnik. Če bo bog dal, bo vreme lepo, a ne?

Menite, da vam borci, ki so vam dali priznanje za Titovo vlogo, ne bodo zamerili zamenjave uniforme?

Veš kaj, ne morem se ozirati na tisto peščico borcev, ki je še ostala. Naj se oni malo zamislijo, kako vzgajajo svoj podmladek. Živih domobrancev in njihovih sinov in vnukov je iz dneva v dan več. Njih je zmeraj več. Na partizanskih proslavah vedno rečem, poglejte, samo sive glave gledam. Kaj to pomeni? To pomeni, da če greste na Brezje, boste videli desetkrat več ljudi, videli boste sive in pobarvane glave, potem še njihove otroke ter otroke otrok, ki so še dobesedno v vozičkih. Tukaj so oni v prednosti. Kljub temu pa borci ne pripeljejo svojih sinov, ker nimajo podmladka. Niso ga vzgojili. Tako se mi zgodi, da med gledanjem televizije vprašam prijateljevega sina, šolarja sedmega razreda osnovne šole in vnuka partizana, a poznaš razliko med domobranci in partizani. In mi je rekel mali: "Ja, partizani so se borili za diktaturo komunizma in Stalina, domobranci pa so bili edina demokratična slovenska vojska in so se borili za Slovenijo." Pa smo tam.

Zakaj imate toliko težav z našo cerkvijo in njenimi dostojanstveniki?

Zaradi nestrpnosti, ki se kaže z njihove s strani od prihoda Rodeta. Pa se je na začetku zdelo, da je Uran bolj prosvetljen in široko misleč tudi do ostalih, vendar se tudi njegova zgodba začne in konča s povojnimi poboji. Kot da so nastali z vesoljskim pokom. Nikoli še, kar je zelo zanimivo - borci, še tistih par, ki jih je ostalo, že 15 let ne delajo drugega, kot da se opravičujejo za povojne poboje -, iz njihovih ust, od kakšnih uradnih cerkvenih poglavarjev ali samega presvetlega papeža, prejšnjega recimo, pa nisem slišal nobenega opravičila, ker so odkrito sodelovali s fašizmom in Mussolinijem. Kako naj se potem zgodi sprava?