Ali H. Žerdin

24. 10. 2004  |  Mladina 42  |  Politika

Kdo nam bo pisal zakone?

Parlamentarci, ljubitelji hitrosti, višin in globin

Tragični junak: Janez Podobnik, zagovornik volilne pravice Slovencev, ki živijo v tujini in žrtev glasov iz tujine

Tragični junak: Janez Podobnik, zagovornik volilne pravice Slovencev, ki živijo v tujini in žrtev glasov iz tujine
© Borut Krajnc

Ko so iz tujine prikapljali po pošti oddani glasovi, je volilni sistem terjal odmevno žrtev. Janez Podobnik, predsednik SLS, se namreč ni vrstil v parlament. Slaba dva tedna pred volitvami je Podobnik postal absolutna zvezda predvolilne kampanje. Zaradi incidenta pri Dragonji, ko ga je hrvaška policija zbila po tleh in ga odvedla do policijske postaje Buje, je nacionalna TV hiša nekaj desetkrat predvajala posnetek dogodka. Podobnik bi skorajda postal mučenik predvolilne kampanje, mučenik zgodbe o slovensko-hrvaških odnosih. In vendar se kljub fenomenalni minutaži ni uvrstil v parlament. Kako to?

Žrtev sistema

V gorenjski volilni enoti, ki sega tudi na idrijsko-cerkljanski konec, je med vsemi kandidati SLS najboljši rezultat dosegel Mihael Prevc, učitelj po poklicu, sicer pa župan Železnikov. Zbral je dobrih 18 odstotkov glasov. Ker je SLS v gorenjski volilni enoti zbrala deset odstotkov glasov, si je s tem med gorenjskimi kandidati zagotovila en mandat. Drugo mesto v gorenjski volilni enoti je s 17 odstotki dosegel Janez Podobnik. Med vsemi kandidati SLS je bil Podobnikov rezultat sedmi najboljši. In volilni rezultat je SLS zagotovil sedem poslanskih mest. Do trenutka, ko glasovi iz tujine še niso bili prešteti, je bil Janez Podobnik še poslanec. Hkrati pa je bil njegov mandat zelo vprašljiv, saj mu dosežek v volilni enoti ni zagotovil neposredne izvolitve. Šel je na čakalno listo, natančneje, na samo dno nacionalne liste. Ob obravnavi kandidatov, ki so na čakalni listi, pa ima slovenski volilni sistem nekaj posebnosti. Prva skrb volilnega sistema je, da najprej zagotovi enakomerno regionalno zastopstvo. To pomeni, da mora med drugim krogom deljenja mandatov zagotoviti, da iz vsake volilne enote v parlament pride enajst poslancev. Glasovi, ki so prišli po pošti, pa so po eni strani vplivali na spremembo obračunov v gorenjski volilni enoti, hkrati pa so novi izračuni pokazali, da je SLS dobila mandat v volilni enoti Ljubljana. In namesto Janeza Podobnika, predsednika SLS, je v parlament prišel sedanji poslanec Stanislav Brenčič. Da bi bil dogodek še bolj nenavaden: Brenčič je zbral zgolj šest odstotkov glasov, torej enajst odstotnih točk manj kot Podobnik, a se je kljub temu uvrstil v parlament. Kot rečeno: volilni sistem, kakršen je, skrbi za to, da je regionalna zastopanost poslancev enakomerna. In ker je volilna matematika v zadnjem krogu pokazala, da SLS-u pripada mandat v volilni enoti Ljubljana - Center, je poslansko mesto dobil Brenčič.

Podobnik je torej žrtev sistema. Vsaj deloma. Hkrati je namreč res, da je sedanji predsednik SLS leta 1992 na volitvah vknjižil dobrih 32 odstotkov, leta 1996 se je povzpel na fantastičnih 39 odstotkov, leta 2000 je padel na dobrih 21 odstotkov, zdaj pa je zdrknil na 17 točk. Na cerkljansko-idrijskem koncu torej njegovih naporov v mandatu 2000 - 2004 niso ocenili tako dobro kot pred štirimi ali osmimi leti, zato mu niti neverjetna publiciteta ni pomagala. Načeloma pa je račun enostaven. Večina poslancev se v parlament kvalificira tako, da prehiti strankarske kolege, ki kandidirajo v isti volilni enoti. V drugem krogu pa je matematika bolj zapletena in je lahko za koga tudi krivična. Ker so prvih enajst mandatov gorenjske volilne enote pobrali kandidati drugih strank, je Podobnik v tej loteriji nesrečno izgubil. Krivica, ki jo je sistem povzročil Podobniku, pa hkrati zagotavlja bolj ali manj pošteno zastopanost regij.

Stari - mladi

Kdo nam bo torej pisal zakone? Starosta parlamenta, ki bo tudi vodil prvo zasedanje parlamenta, je dr. Vasja Klavora, abdominalni kirurg in primarij. Dolga leta je služboval v šempetrski bolnišnici, trideset let je deloval v gorski reševalni službi, sicer pa je pisec obsežnih in v več jezikov prevedenih monografij o soški fronti. Izvoljen je bil na listi Desusa, za članstvo v državnem zboru pa se je tokrat potegoval prvič. Ob ugledni zdravniški karieri, aktivnosti v gorski reševalni službi in obsežni publicistični dejavnosti je dr. Klavora še ustanovitelj novogoriškega lions kluba. Sicer pa bi člani lions klubov, če bi delovali kot stranka, lahko ustanovili tudi svojo poslansko skupino. Ob dr. Klavori so v lions klubih dejavni še Cveta Zalokar Oražem (LDS), Aleš Gulič (LDS) in Jože Tanko (SDS). Lionov je letos manj kot pred štirimi leti: v mandatu 2000 - 2004 je namreč v parlamentu sedelo slab ducat članov te dobrodelne organizacije.

Tudi poklic, ki mu pripada dr. Klavora, bo v prihodnjem mandatu relativno dobro zastopan. Sedanja slika kaže, da bo v parlamentu sedelo pet zdravnikov. Verjetno pa je, da bo kak zdravnik poslanske vrste zapustil in prevzel vladno funkcijo. Dr. Andrej Bručan, ki je funkcijo ministra za zdravstvo opravljal že v Bajukovi vladi in je trenutno med poslanci, je verjetni kandidat za zdravstvenega ministra.

Če je dr. Vasja Klavora z 68 leti starosta parlamenta, je Eva Irgl, SDS, najmlajša poslanka. S 27 leti je dobra štiri desetletja mlajša od dr. Klavore. Ob nastopu funkcije je tudi nekoliko mlajša od mladeničev iz SMS, ki so se v parlament prebili leta 2000. Najmlajši člani stranke mladih so namreč leta 2000 šteli 29 let. Zgolj za ilustracijo: leta 1990, ob prvih parlamentarnih volitvah, sta bila v skupščino izvoljena tudi Roman Jakič in Peter Reberc, oba letnik 1966. Torej sta leta 1990 dopolnila 24. leto starosti. Gregor Golobič, ki je leta 1990 v politiko vstopil kot poslanec družbeno-političnega zbora, je ob parlamentarnem krstu štel 26 let, že dve leti kasneje pa je postal glavni tajnik in v marsičem arhitekt največje vladne stranke. No, dokaj logično je, da se z odmikom revolucionarnih časov starostna meja politikov pomika navzgor. Pomenljivo pa je, da med mlajšimi poslanci in poslankami izstopajo kadri iz vrst SNS. Sašo Peče, SNS, je v parlament kot nadomestni poslanec prišel na začetku leta 2000 in je bil tedaj prepričljivo najmlajši poslanec. Na volitvah oktobra 2000 je bil med najmlajšimi izvoljenimi, letos pa med najmlajše sodi Pečetova strankarska kolegica Barbara Žgajner Tavš, letnik 1976.

Poklici

Kakšna je poklicna in izobrazbena sestava letošnjega parlamenta? Največ je ekonomistov: dober ducat. Sledijo jih tehniki s srednješolsko izobrazbo, pravnikov je sedem. Če pa bi vse inženirske poklice vrgli v en koš, bi bila stranka inženirjev najmočnejša. Med parlamentarci so namreč štirje inženirji kemije in štirje inženirji elektrotehnike, trije so gradbeni inženirji, štirje prihajajo iz biotehnologije, dva poslanca pa sta inženirja strojništva. Dr. Andrej Bajuk, dr. Slavko Gaber, dr. Pavle Gantar, dr. Matej Lahovnik, dr. Marko Pavliha, dr. Mitja Slavinec in dr. Milan Zver se ponašajo z najvišjim akademskim nazivom. Poslanska ekipa, ki končuje mandat, ima tri doktorje znanosti: dr. Jože Bernik je končal profesionalno politično kariero, dr. Bajuk je bil ponovno izvoljen, dr. Dimitrij Rupel pa se je v volilnem okraju Ljubljana - Vič spopadel z dr. Pavlom Gantarjem - pred vstopom v politiko sta bila oba profesorja na FDV - in zbral dve odstotni točki manj od Gantarja. Bodo doktorji znanosti v tem mandatu glasnejši od krjavljev? Odvisno od njihovih polemičnih spretnosti. Dejstvo pa je, da bo morala bodoča vlada občasno pozorno prisluhniti argumentom parlamentarcev. Vsaj v primeru vprašanja razmejitve na morju bi bil lahko dr. Marko Pavliha, izvedenec za pomorsko pravo, v veliko oporo vladnim pogajalcem.

Koliko bo v parlamentu bivših ministrov? Dr. Gaber je s presledki kot minister za šolstvo služboval slabo desetletje, dr. Pavle Gantar je deset let služboval kot minister za okolje in prostor ter informacijsko družbo, Tone Rop je štiri leta služboval kot minister za delo, dve leti za finance, dve leti pa je bil predsednik vlade, Jakob Presečnik je bil štiri leta minister za promet, dr. Pavliha je prometni resor vodil pol leta, Jožef Školč je bil štiri leta minister za kulturo, Milan M. Cvikl je bil pol leta minister za evropske zadeve, Feri Horvat pa je v pokojni federaciji vodil resor za zunanjo trgovino. Na seznamu izvoljenih parlamentarcev so še Janez Janša, nekoč obrambni minister, ter Andrej Bručan, nekoč minister za zdravstvo. Janša bo - če ne bo vesoljnega potopa - predsednik vlade, Bručan pa je, kot rečeno, verjetni kandidat za ministra za zdravje. Med izvoljenci ljudstva z vladnimi izkušnjami je še dr. Andrej Bajuk, leta 2000 predsednik vlade.

Na seznamu izvoljenih je še šest poslank in poslanec, ki so v preteklosti uradovali na položajih državnega sekretarja.

V novem parlamentarnem sklicu je 25 poslank in poslancev, ki še nimajo nikakršnih parlamentarnih ali vladnih izkušenj. Za kak ducat novih poslank in poslancev bi lahko rekli, da gre za novince v politiki. Drugi ducat pa je aktivno posloval v organih lokalne samouprave - med novinci je nekaj županov. Sicer pa bo polovica poslancev poslavljajočega se sklica ostala na starem delovnem mestu, druga polovica pa ima v tem trenutku delovno razmerje sklenjeno s kakšnim drugim delodalajcem.

Stranka županov bi bila tudi v tem parlamentarnem sklicu ena najmočnejših strank. Naše štetje pravi, da bo v poslanskih klopeh sedlo 19 sedanjih županov. Deset novih poslancev je županske naloge opravljalo v preteklosti. Še pol ducata pa je takšnih, ki so se v preteklosti že potegovali za župansko funkcijo, a na lokalnih volitvah niso uspeli. Dobra tretjina poslanske skupnosti ima torej pomembne ambicije v lokalni samoupravi. Tudi za sestavo prihajajočega parlamenta bo torej značilno mešanje lokalnih in nacionalnih zgodb. In to bo eden od problemov prihajajočega parlamenta. Župani so namreč lokalna izvršna oblast, poslanci pa nacionalna zakonodajna oblast. Poslanci, ki so hkrati župani, bodo mešali lokalno in nacionalno, zakonodajno in izvršno oblast.

Valilnice kadrov

So na letošnjih volitvah prišle do izraza kakšni posebni kadrovski inkubatorji? Ali iz kakšnega okolja izvira nenavadno veliko poslancev? Prvo mesto na top listi kadrovskih valilnic si zasluži Radio Trbovlje. Že v poslavljajoči se poslanski ekipi je Radio Trbovlje imel svojega predstavnika, Bogdana Baroviča, SNS. Baroviču, sedanjemu trbovljskemu županu, sta se pridružila še dva radijca. Barbara Žgajner Tavš, SNS, je na trboveljskem radiu delala kot honorarna novinarka, Aleš Gulič, LDS, pa je dolgoletni odgovorni urednik.

Kakšna bo v tokratnem sklicu parlamenta zastopanost gospodarstvenikov? V resnici se naravnost iz vodilnih gospodarskih funkcij v politiko tokrat podaja malo direktorjev. Iz pisarne glavnega direktorja bolj znanih slovenskih podjetij se v parlament seli Bojan Starman, zadnja leta direktor Jelovice. Pred vodenjem Jelovice je Starman vodil Alpino, krajši čas pa kranjsko Planiko. Vmes je krajši čas vodil upravo za logistiko obrambnega ministrstva, leta 2000, v obdobju Bajukove vlade, pa je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. In niti to ni gotovo, ali bo Starman ostal v parlamentu, saj bi mu lahko mandatar bodoče vlade ponudil kak vladni resor. Na splošno pa lahko rečemo, da se na letošnjih volitvah direktorji večjih korporacij niso odločali za kandidaturo. Je torej novi parlament brez gospodarstvenikov? No, nekaj bi se jih že našlo. Feri Horvat je v sedemdesetih letih vodil Radensko. Breda Pečan, ZLSD, je bila direktorica izolskega podjetja Iris, ki je ribe pakiralo v konzerve. Dimitrij Kovačič, SDS, je bil krajši čas direktor TV3. Jože Tanko je bil direktor ribniškega Inlesa. Franc Cukjati, SDS, je bil direktor vrhniškega zdravstvenega doma, Samo Bevk, ZLSD, pa direktor idrijskega muzeja.

Kaj pa vodenje nevladnih organizacij? Tradicija veleva, da so politiki dejavni tudi v nevladnih organizacijah, zlasti v športnih zvezah. Tone Anderlič, LDS, je predsednik avtomobilistične dirkaške organizacije AŠ 2005. Novi poslanec SDS Mitja Ljubeljšek je organizator rallyja Saturnus. Zmago Jelinčič, SNS, je predsednik letalske zveze. Novi poslanec LDS dr. Mitja Slavinec pa je predsednik slovenske potapljaške zveze. Dr. Slavinec, fizik po stroki, ni le potapljač. Je tudi astronom, predsednik prekmurskega astronomskega društva Kmica in podpredsednik slovenske astronomske zveze. V parlamentu imamo torej ljubitelje hitrosti, višin in globin. Bo novi parlament splaval? Nedvomno. Če bodo težave, bo dr. Slavinec lahko priskočil na pomoč. Je namreč lastnik mednarodne inštruktorske licence za reanimacijo ponesrečencev s kisikom.