Jože Biščak

27. 1. 2005  |  Mladina 4  |  Politika

Igor in Zoran

Bavčar in Janković kot rešitev živilcev?

Igor Bavčar, Istrabenz

Igor Bavčar, Istrabenz

Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, ki je prevzel Kolinsko, zdaj pa namerava povezati slovensko živilsko industrijo, kjer naj bi ključno vlogo odigrali portoroška Droga in ljubljanska Kolinska, seveda ni nor ne neumen. To mu sicer hoče pripisati Bogomir Kovač, dolgoletni predsednik nadzornega sveta Droge, in sicer z besedami, ki so jih objavile Finance: "Ne razumem njegovih poslovnih potez in ne upam si soditi, kje se bo to končalo." Toda če bi profesor Kovač samo malo spremljal svetovne borze in trende v globalizacijskih procesih, bi spoznal, da se je koncentracija živilske industrije že davno začela in da je trenutno v fazi napada na nove trge. Največja živilska podjetja Evropske unije, ki jim je trg postal premajhen v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, namreč na veliko prevzemajo in ustanavljajo svoje obrate predvsem na Poljskem in Slovaškem, kjer je poceni delovna sila in z namenom, da bi čim hitreje osvojila večmilijonske trge, ki bodo EU šele priključeni (Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija in Črna gora, nekdanje ruske republike itd.).

In kaj ima pri tem Igor Bavčar? Praktično nič. Samo uvidel je trende v svetovni globalizacijski ekonomiji (človek bi dejal, da ima vizijo). Presodil je, da Istrabenz kot naftno podjetje nima več možnosti širitve. Kam pa bi se širil? Naftarji so bili namreč prvi, ki so osvojili nove trge, Petrol in Istrabenz pa sta bila za kaj takega premajhna. Zato je to dejavnost preprosto prodal Avstrijcem. Uvidel je, da je ena izmed panog, ki je zaradi globalne konkurence še razmeroma poceni, tudi živilska industrija, ki na trge jugovzhodne in vzhodne Evrope - zaradi zaščitnih zakonov posameznih držav - nikakor ni mogla prodreti. Kar tuja živilska podjetja osvajajo, so pač novi trgi v dopolnjeni Evropski uniji. Dlje ne sežejo.

In Istrabenz je tu našel svojo novo strategijo. Seveda je vprašanje, koliko je bil moralen pri prevzemu Kolinske in tem, da ni oddal ponudbe za prevzem Droge (trenutno jo obvladuje 24,99-odstotno). Toda Igor Bavčar natančno ve, da mu Droge pač ni treba prevzeti, če tam ima že svoje ljudi. Predvsem Gorazda Čuka, dolgoletnega sodelavca, tudi dokaj intimnega prijatelja. Gorazd Čuk je predsednik nadzornega sveta Droge, in ko bo Igor Bavčar samo mignil, da bi se Kolinska in Droga združili, bo to tudi storil. Zakaj bi Istrabenz prevzemal Drogo in po nepotrebnem zapravljal denar, ko pa se lahko Kolinska, ki jo obvladuje prek 90-odstotno, ter Droga, preprosto združita in Istrabenz bi tako, po nekaterih izračunih menjalnega razmerja, postal najmanj 60-odstotni lastnik združenega podjetja.

V Istrabenzu pravijo, da so se za naložbe v prehrambeni industriji odločili, ker predpostavljajo, "da lahko na tem področju ustvarimo dodano vrednost". Kar je seveda povsem res. Živilska industrija ima na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope še veliko možnosti. Tega se zaveda tudi prvi mož Mercatorja Zoran Janković, ki je pozval slovenska podjetja, naj mu pomagajo osvajati te trge. Pri tem je še posebej mislil na živilce, kar je sprevidel tudi Igor Bavčar. Da sta Bavčar in Janković nekako povezana in da bosta delovala usklajeno, je bilo slutiti že takrat, ko je Mercator prevzemal ljubljansko veleblagovnico Maximarket, pri čemer je (posredno) pomembno vlogo odigral prav Bavčarjev Istrabenz. Zato bosta tako Bavčar (z živilsko industrijo) kot Janković (kot trgovec) skušala osvojiti trge na vzhodu Evrope, ki se bodo v prihodnjih letih razcveteli in prinašali velike dobičke.

Če jima to ne bo uspelo, pa je odgovor tudi jasen - oba bosta tisto, kar sta pridobila, prodala velikim mednarodnim živilskim oziroma trgovskim podjetjem. Čeprav v Istrabenzu zatrjujejo, da je njihova "naložba strateška in dolgoročna" in da ne načrtujejo njene odprodaje. No, enako, samo z manjšo vnemo, to zatrjujejo tudi v Mercatorju.