MLADINA Trgovina

Gregor Cerar

18. 2. 2005  |  Mladina 7  |  Politika

Patentni kaos

Direktiva o tako imenovani patentibilnosti računalniško izvedenih izumov postaja merjenje moči med evropskim parlamentom in evropskim svetom

Minister z informacijsko tehnologijo

Minister z informacijsko tehnologijo

Sprejemanje EU-direktive o programskih patentih oziroma natančneje o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov je zaradi nasprotujočih si interesov po težavnosti skoraj enako sprejemanju evropske ustave. Dvoboju med lobisti velikih računalniških podjetij na eni in nasprotnikom patentiranja programske opreme kar ni videti konca. Velike evropske korporacije poudarjajo, da je sprejem predlagane direktive, ki naj ne bi zaščitila računalniških programov kot patentov, temveč le izume, pri katerih so vključeni računalniki, računalniška omrežja ali druge naprave, ki jih je moč programirati, več kot nujen za njihov obstoj. Ameriški tehnološki velikani naj bi bili v veliki prednosti pred evropskimi (Nokia, Ericsson, Alcatel...), ker imajo v ZDA urejeno patentno zakonodajo, v Evropi pa ne in so zaradi tega evropska podjetja veliko bolj ranljiva. Tehnološki velikani so na eni strani zaščiteni s patentno zakonodajo, na drugi strani pa je znano, da si medsebojno zelo radi izmenjavajo svoje izume, če se jim zdijo zanimivi. Nasprotniki programskega patentiranja pa vidijo v novi evropski direktivi bolj ali manj kopijo programskega patentiranja, kakršno imajo v ZDA že vrsto let. Evropska srednja in majhna tehnološka podjetja menijo, da gre za veliko grožnjo njihovemu obstoju. Prvič opozarjajo na drago patentiranje, ki bo finančno znatno obremenilo podjetje. Na drugi strani pa je moč pričakovati številne pravne posege ali celo tožbe zaradi patentov s strani velikih koorporacij. Majhna in srednja podjetja pa si seveda ne morejo privoščiti tolikšne pravne zaščite kot veliki, saj bi jih ta povsem izčrpala. Poleg tega naj bi bila celotna patentna zakonodaja preveč ohlapna. Tretji segment so zagovorniki programske opreme, ki temelji na odprti kodi, in ti najbolj nasprotujejo kakršnikoli patentni zakonodaji na področju programske opreme. Največjo nevarnost v širjenju programskih patentov vidijo v tem, da bodo velikani, kot denimo Microsoft, v prihodnosti patentno zakonodajo izkoriščali za številne tožbe, ki bodo povsem izčrpale in uničile skupnost odprtokodnih programerjev. Najbolj banalen primer, zakaj nasprotovati direktivi, je po mnenju nasprotnikov direktive uspešna tožba spletnega megamarketa Amazona.com, ki je patentiral nakupovanje z enim klikom, proti konkurenčnemu podjetju, spletni knjigarni Barnes&Noble, ki je uporabljalo podobno metodo nakupovanja.

V evropskem kazanju mišic se vsaj na videz zdi, da je na strani velikih korporacij Svet EU, v katerem so predstavniki vlad držav EU, evropski parlament pa se bolj nagiba na stran nasprotnikov patentizma računalniške programske opreme. Toda kot kaže, imajo trenutno večje mišice vlade držav EU. Žgoča razprava ob sprejemanju za mnoge sporne direktive se vleče že nekaj mesecev. V začetku februarja je odbor za pravne zadeve v evropskem parlamentu (JURI) z veliko večino izglasoval (dva glasova proti, en vzdržan), da naj Evropska komisija pripravi nov predlog direktive, kako naj bi se v državah EU patentirali računalniško izvedeni izumi. S tem je evropski parlament nekako formalno zavrnil prejšnji predlog omenjene direktive. O predlogu je sicer razpredala že prejšnja sestava evropskega parlamenta, poslanci pa so natrosili cel kup predlogov amandmajev. Ti niso bili najbolj povšeči predstavnikom vlad in svet EU se je odločil, da bo sprejel predlagano direktivo v skoraj osnovni obliki, četudi ni po volji EU-parlamentarcev. Izogibanje volji evropskih parlamentarcev pa seveda vzbuja veliko pomislekov o resnični demokratičnosti EU.

Prav pri sprejemanju omenjene direktive pa se je recimo pokazalo, kakšno politično moč je z vstopom v EU dobila največja nova članica Poljska. Slednja je s svojim številom glasov v zadnjih mesecih kar dvakrat blokirala hitro sprejetje "programskopatentne" direktive. Glede na domnevno soglasje držav EU po sprejetju direktive so njen sprejem dvakrat postavili na dnevni red zasedanja ministrov za kmetijstvo in ribištvo. Prvič je posredoval poljski državni sekretar na ministrstvu za znanost in informacijsko tehnologijo, ki se je sam udeležil zasedanja kmetijskih ministrov, da bi glasoval proti sprejetju direktive. Bojda pri glasovanju ni zaupal ostalim poljskim bruseljskim delegatom, na katere so vršili velik pritisk zagovorniki direktive. Nasprotovanje Poljske, glavni razlog naj bi bil prav premalo raziskan vpliv, in posledice nove patentne zakonodaje na majhna in srednja podjetja so poželi veliko odobravanje nasprotnikov direktive. Poljska pa je ponovno zahtevala, da se direktiva umakne z dnevnega reda ponovnega zasedanja kmetijskih ministrov 24. januarja letos. Poljaki so sicer napovedali, da najbrž ne bodo v nedogled nasprotovali direktivi. Vedno bolj glasni nasprotniki so tudi nemški parlamentarci, ki v večini od svoje vlade zahtevajo odločen ne. Podobno smernico oblastnikom je dal minuli teden tudi španski senat. Sicer pa naj bi bila Španija tako ali tako na bregu tistih, ki ne podpirajo direktive. V Evropi pa pač odločajo glasovi velikih držav.

Kaj pa Slovenija? Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da jasno podpirajo predlagano direktivo. Med drugim pravijo, da je Združenje za informatiko in telekomunikacije na Gospodarski zbornici po posvetu posredovalo pisno stališče, da podpira sprejem predlagane direktive, kljub nekaj pomislekom sekcije slovenskih proizvajalcev programske opreme Koda.si. Slednji pa bolj nasprotujejo sprejemu direktive, kot pa imajo zgolj pomisleke. Sicer pa je svoje stališče v državnem zboru konec januarja obelodanil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (v zvezi s tem je dobil poslansko vprašanje nekdanjega ministra za informacijsko družbo in sedanjega opozicijskega poslanca LDS Pavla Gantarja). "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila sodišča evropskih držav in še zlasti evropski patentni urad," je med drugim dejal Vizjak.