Gregor Cerar

 |  Mladina 7  |  Politika

Patentni kaos

Direktiva o tako imenovani patentibilnosti računalniško izvedenih izumov postaja merjenje moči med evropskim parlamentom in evropskim svetom

Minister z informacijsko tehnologijo

Minister z informacijsko tehnologijo

Sprejemanje EU-direktive o programskih patentih oziroma natančneje o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov je zaradi nasprotujočih si interesov po težavnosti skoraj enako sprejemanju evropske ustave. Dvoboju med lobisti velikih računalniških podjetij na eni in nasprotnikom patentiranja programske opreme kar ni videti konca. Velike evropske korporacije poudarjajo, da je sprejem predlagane direktive, ki naj ne bi zaščitila računalniških programov kot patentov, temveč le izume, pri katerih so vključeni računalniki, računalniška omrežja ali druge naprave, ki jih je moč programirati, več kot nujen za njihov obstoj. Ameriški tehnološki velikani naj bi bili v veliki prednosti pred evropskimi (Nokia, Ericsson, Alcatel...), ker imajo v ZDA urejeno patentno zakonodajo, v Evropi pa ne in so zaradi tega evropska podjetja veliko bolj ranljiva. Tehnološki velikani so na eni strani zaščiteni s patentno zakonodajo, na drugi strani pa je znano, da si medsebojno zelo radi izmenjavajo svoje izume, če se jim zdijo zanimivi. Nasprotniki programskega patentiranja pa vidijo v novi evropski direktivi bolj ali manj kopijo programskega patentiranja, kakršno imajo v ZDA že vrsto let. Evropska srednja in majhna tehnološka podjetja menijo, da gre za veliko grožnjo njihovemu obstoju. Prvič opozarjajo na drago patentiranje, ki bo finančno znatno obremenilo podjetje. Na drugi strani pa je moč pričakovati številne pravne posege ali celo tožbe zaradi patentov s strani velikih koorporacij. Majhna in srednja podjetja pa si seveda ne morejo privoščiti tolikšne pravne zaščite kot veliki, saj bi jih ta povsem izčrpala. Poleg tega naj bi bila celotna patentna zakonodaja preveč ohlapna. Tretji segment so zagovorniki programske opreme, ki temelji na odprti kodi, in ti najbolj nasprotujejo kakršnikoli patentni zakonodaji na področju programske opreme. Največjo nevarnost v širjenju programskih patentov vidijo v tem, da bodo velikani, kot denimo Microsoft, v prihodnosti patentno zakonodajo izkoriščali za številne tožbe, ki bodo povsem izčrpale in uničile skupnost odprtokodnih programerjev. Najbolj banalen primer, zakaj nasprotovati direktivi, je po mnenju nasprotnikov direktive uspešna tožba spletnega megamarketa Amazona.com, ki je patentiral nakupovanje z enim klikom, proti konkurenčnemu podjetju, spletni knjigarni Barnes&Noble, ki je uporabljalo podobno metodo nakupovanja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: