Ali H. Žerdin

29. 12. 2005  |  Mladina 52  |  Politika

Korporacija RKC d. d.

Kako rastejo gospodarski temelji rimskokatoliške cerkve

Neizpolnjena želja: Blejski otok

Neizpolnjena želja: Blejski otok
© Denis Sarkić

Če bi trdili, da je RKC zgradila gospodarski imperij, bi pretiravali. Res pa je, da se RKC po letu 1990, ko je marksizem nehal biti moderen, obnaša presenetljivo skladno z marksistično mislijo. Saj veste, kako so govorili danes že rahlo zaprašeni klasiki: brez močne materialne baze ni močne družbene nadstavbe. Kot rečeno: to, kar obstaja, sicer še ni imperij. Nastavki pa so, glede na to, da rastejo dobro desetletje, kar solidni.

Kako se je vse skupaj začelo? Leta 1992 je škofovska konferenca imenovala posebno skupino izvedencev, zadolženih za ustanovitev banke. Izvedenci so znanje o poslovanju cerkvene banke pridobili zlasti na Bavarskem. Skupino izvedencev so sestavljali ekonomi mariborske, ljubljanske in koprske škofije, predstavniki rodovnih skupnosti in izseljenskih duhovnikov. Gradivo, s katerim se je skupina izvedencev obračala na potencialne delničarje, je med drugim najavljalo: "Z združenimi sredstvi bomo lahko 'podpirali' projekte, ki so za Cerkev na Slovenskem pomembnega značaja." Hkrati je gradivo nakazovalo dolgoročno vizijo: "Banka bo imela pomembno vlogo pri postavitvi novih gospodarskih temeljev za prihodnje delovanje Cerkve na Slovenskem." Prvi načrt je govoril o ambiciji, da bi delničarji zbrali pet milijonov mark ustanovnega kapitala. Banka naj bi po eni strani obračala denar župnij, škofij in redovnih skupnost. Po drugi strani pa so že ob ustanavljanju banke računali na denacionalizacijske obveznice, ki bi jih za premoženje, odvzeto po vojni, dobila RKC. "S tem bo banka kot dober gospodar strokovno gospodarila v interesu lastnika," je pisalo v gradivu, ki je nastalo ob ustanavljanju banke. Leta 1993 je banka dobila tudi ime - Krekova banka. In začela je poslovati.

Drugi korak pri izgradnji gospodarskih temeljev RKC je bil logično nadaljevanje ustanovitve banke. Leta 1994 je bila ustanovljena Krekova družba za upravljanje. Krekovo družbo so sicer ustanovile fizične osebe, vendar so te fizične osebe pretežno predstavljale posamezne cerkveno-pravne osebe, torej škofije, župnije in redovne skupnosti. Krekova družba je ena številnih družb, ki so se leta 1994 ukvarjale z zbiranjem certifikatov. Krekova družba sicer ni sodila med največje družbe za upravljanje investicijskih skladov, posebne pozornosti pa je bila deležna, ker je dobila pravico za nakup 20 odstotkov časopisne hiše Delo. Družbe za upravljanje so namreč tedaj sklenile nekakšen kartelni dogovor in so, namesto da bi za delnice licitirali, te med seboj razdelile kar z loterijo. Delnice Časopisnega podjetja Delo so tedaj sodile med glavne zadetke na loteriji.

Krekova banka in Krekova družba za upravljanje sta bili povezani prek članov upravnega oziroma nadzornega sveta. Tako posle Krekove banke kot Krekove družbe za upravljanje je nadzoroval, denimo, Mirko Krašovec, podjetni ekonom mariborske škofije.

Leta 2002 so se vezi med Krekovo banko in rimskokatoliško cerkvijo delno pretrgale. Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank je namreč objavila ponudbo za prevzem Krekove banke. Aprila 2002 je avstrijska bančna skupina kupila 97 odstotkov delnic Krekove banke, za ta delež pa je odštela dobrih 35 milijonov evrov. Res pa je, da je Mirko Krašovec, duhovni oče Krekove banke, ostal član nadzornega sveta Raiffeisen Krekove banke. Če nič drugega položaj v nadzornem svetu zagotavlja dober pregled nad dogajanji v poslovnem svetu.

RKC je s prodajo Krekove banke nedvomno naredila dober posel. Hkrati pa je že imela pripravljeno tudi gospodarsko infrastrukturo, da je lahko izkupiček reinvestirala.

Leta 1997 je namreč mariborska škofija ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast. Ključna osebnost podjetja Gospodarstvo Rast je spet ekonom mariborske škofije Mirko Krašovec, sicer tudi direktor podjetja. Novembra letos je Gospodarstvo Rast objavilo prevzemno ponudbo za nakup holdinga Zvon Ena, ki je nastal po preoblikovanju PID-a Zvon Ena, s katerim je upravljala Krekova DZU.

Prevzemna ponudba se je iztekla na začetku decembra, Gospodarstvo Rast je za delnico ponujalo 1.900 SIT, med potekom ponudbe pa je Gospodarstvo Rast kupilo 924.522 delnic. Izračun pokaže, da je Gospodarstvo rast za delnice plačalo nekoliko več kot 1.756.000.000 SIT. Tudi ta posel ni bil slab. Iz letnega poročila holdinga Zvon Ena je namreč razvidno, da je delnica tega podjetja na Ljubljanski borzi na začetku maja 2004 dosegla precej višjo vrednost. 4. maja 2004, torej na obletnico smrti JB Tita, je stala več kot 2.400 SIT. Ker je cena delnice ob objavi prevzemne ponudbe praviloma višja kot med rednim trgovanjem, je Gospodarstvo Rast delnice kupilo po imenitno nizki ceni.

Sicer pa v tem trenutku Gospodarstvo Rast obvladuje 6.411.338 delnic holdinga Zvon Ena. Torej ima Gospodarstvo Rast v holdingu Zvon Ena naloženih za dobrih 12 milijard delnic. Povedano drugače: gre za 50 milijonov evrov. Če vemo, da so prvi dokumenti o ustanovitvi Krekove banke izhajali iz predpostavke, da bi morali delničarji zbrali pet milijonov mark ustanovnega kapitala, ugotovimo, da je ekonomska podstat RKC v dobrem ducatu let res lepo rasla.

Kakšen vpliv v slovenski ekonomiji je Gospodarstvo Rast pridobilo s tem, ko je prevzelo slabih 52 odstotkov holdinga Zvon Ena? V dneh, ko je podjetje Gospodarstvo Rast prevzemalo holding Zvon Ena, je ta finančna družba objavila ponudbo za prevzem družbe Belinka. V zadnjih dneh novembra, po koncu prevzemne ponudbe, je holding Zvon Ena obvladoval nekoliko manj kot 40 odstotkov Belinke.

Holding Zvon Ena ima pomembne naložbe še v Heliosu, kranjski Savi, Lesnini, celjski Cinkarni, Hotelih Bernardin, Banki Celje, holdingu Infond ter v Krekovi družbi za upravljanje.

Med perspektivne naložbe holdinga Zvon Ena sodi ustanovitev telekomunikacijskega podjetja T 2. Družba T 2 je v stoodstotni lasti holdinga Zvon Ena, zanimiva pa je zato, ker, med drugim, ponuja storitve VDSL - VDSL je ena od hitrih verzij interneta. V preteklosti je bil uspeh telekomunikacijskih podjetij med drugim povezan tudi z vprašanjem, ali Telekom ostalim ponudnikom omogoča korekten dostop do Telekomovih kablov in druge infrastrukture. Zanimivo bo videti, kako bo Telekom obravnaval družbo T 2. Sicer pa je T 2 je zanimiva tudi zaradi ponudbe TV programov. Izbor TV programov, objavljen na spletni strani družbe, je, hm, presenetljivo liberalen. V množični ponudbi lahko najdete tudi pol ducata programov za odrasle. Glede na lastniško strukturo si ne moremo kaj, da ne bi dodali pikre opazke: ko gre za biznis, se lahko kapital oplaja tudi ob pomoči pornografije.

Upravljanje gospodarstva

Lastniške povezave so en od mehanizmov, s katerim RKC krepi svojo materialno bazo. Ob neposrednih lastniških povezavah pa obstajajo tudi bolj subtilne poti širjenja vliva. V zadnjem letu lahko opazujemo, da člani uprave holdinga Zvon Ena zasedajo presenetljivo veliko položajev v nadzornih svetih podjetij, četudi v teh podjetjih nimajo večjih lastniških deležev. Člane uprave holdinga Zvon Ena srečamo v nadzornih svetih Mercatorja, Abanke, Heliosa, Belinke, Cinkarne Celje, Pivovarne Laško, Hotelov Bernardin in Term Olimje. Sodelovanje v nadzornih svetih po eni strani zagotavlja vpliv, po drugi strani pa zagotavlja zlasti boljši pregled nad dogajanji v poslovnem svetu.

Potni listi

Ob holdingu Zvon Ena velja omeniti sestrsko družbo, holding Zvon Dva. Oba holdinga sta nastala preoblikovanju PID-ov, s katerimi je upravljala Krekova družba. Vendar se holdinga razlikujeta. Če je v holdingu Zvon Ena mariborska škofija prek podjetja Gospodarstvo Rast večinska lastnica, je lastniška struktura v holdingu Zvon Dva bolj razpršena. Slabi dve tretjini holdinga obvladujejo mali delničarji, četrtina delnic pa je v lasti gospodarskih družb, ki so povezane z RKC.

Tudi holding Zvon Dva ima pomembne lastniške deleže v par perspektivnih gospodarskih družbah. Omeniti velja družbo Cetis Graf, prek katere holding Zvon Ena obvladuje pomemben lastniški delež celjskega Cetisa. Pred dnevi je državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba podjetja Cetis za izdelavo biometričnih potnih listov brezhibna, zato si lahko dober posel obetajo tudi lastniki, torej holding Zvon Dva.

Holding Zvon Dva ima v družbi Cetis zagotovljen neposredni vpliv, saj dva člana uprave sedita v Cetisovem nadzornem svetu. Hkrati pa ima holding Zvon Dva upravljavski vpliv še v založbi Mladinska knjiga in velenjskem gradbenem podjetju Vegrad. Holding Zvon Dva ima pomemben lastniški delež še v tovarni papirja Goričane.

Tržna kapitalizacija holdinga Zvona Dva (tržna kapitalizacija je produkt trenutne vrednosti delnice in števila vseh delnic) znaša dobrih 21 milijonov evrov. Ponovimo: večji institucionalni lastniki, povezani z RKC, imajo v lasti četrtino delnic holdinga Zvon Dva.

Dobrih 13 let zatem, ko se je slovenska RKC začela intenzivneje ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, lahko ocenimo, da so gospodarski temelji postavljeni. Če govorimo o gospodarskih temeljih, s tem ne mislimo na založniško dejavnost, s katero se je RKC ukvarjala že pred letom 1990, ali na pridelavo pleterskega sadjevca ter stiškega sira. Gospodarski temelji RKC so zgrajeni predvsem iz finančnega kapitala.