Barbara Pavlin

11. 1. 2006  |  Mladina 2  |  Politika

Bajukova nagrada

Konec leta je britanska revija The Banker razglasila Andreja Bajuka za naj finančnega ministra v Evropi. A ne ravno po zaslugi vladajoče koalicije.

Andrej Bajuk ni zapravil dediščine Dušana Mramorja

Andrej Bajuk ni zapravil dediščine Dušana Mramorja
© Matej Leskovšek

Naziv je prišel ravno ob pravem času, saj se je Bajuku močno tresel stolček in veliko se je govorilo, da ga utegne premier Janez Janša zamenjati. A zdaj, vsaj za nekaj časa, ne bo imel razloga za to. Čeprav ob nagradi ostaja grenak priokus. V obrazložitvi so v The Bankerju med drugim zapisali, da si je Andrej Bajuk nagrado prislužil z ukrepi za preoblikovanje davčnega sistema, zaradi katerega bi država postala do vlagateljev prijaznejša. Očitno je bila mini davčna reforma (kamor spadata cedularna obdavčitev obresti in kapitalskih dobičkov ter postopna odpravo davka na izplačane plače), ki jo je ministrstvo izpeljalo v zadnjem trenutku, odločilna, da se je premaknil jeziček na tehtnici. S tem, da je cedularna obdavčitev obresti in kapitalskih dobičkov boljša rešitev kot progresivna obdavčitev z dohodninsko lestvico, se strinja tudi opozicija: "Odprava davka na plačilno listo pa ni poseben dosežek, ker ga omogočajo stabilne javnofinančne razmere in so pravzaprav odpravo tega davka predvidele praktično vse resne stranke v slovenskem političnem prostoru," meni Matej Lahovnik.

Kot še piše The Banker, je Bajuk zdaj odgovoren za to, da spravi skozi parlament velik del predlaganih reform, med katerimi jih je kar nekaj povezanih z davki. Bajuk pa si je plus pridobil tudi s tem, da se je javno zavzel za uvedbo enotne davčne stopnje. "Bajuk je neomajen privrženec uvedbe evra in je odločilno pripomogel k zajezitvi slovenskega proračunskega primanjkljaja, ki naj bi letos znašal 1,7 odstotka BDP, kar je veliko manj od prvotno napovedanega 2,1-odstotnega. Ko je bil seznanjen z morebitnim zmanjšanjem prihodkov od DDV-ja, je hitro ukrepal in znižal porabo," piše The Banker. Slovenija namerava leta 2007 prevzeti evro in je stopila v mehanizem menjalnih tečajev ERM II.

Očitno so pri The Bankerju pozabili, da je konvergenčni program za prevzem evra sprejela Ropova vlada, Bajuk pa ga le dosledno izvaja. Kot še ugotavlja "Bančnik", je Slovenija od maastrichtskih meril za prevzem evra poleg tistega o proračunskem primanjkljaju izpolnila še merilo o dolgoročnih obrestih in javnem dolgu. A kot pravi Lahovnik, je Slovenija "vsa minula leta izpolnjevala oba javnofinančna kriterija za uvedbo evra. Delež javnega dolga v BDP-ju je vseskozi pod 30 odstotki BDP, medtem ko je maastrichtski kriterij 60 odstotkov. Proračunski primanjkljaj v širšem smislu pa je bil tudi vseskozi krepko pod tremi odstotki BDP. Maastrichtski kriterij, ki zadeva dolgoročne obrestne mere, pa je izpolnjevala že v letu 2004". Nekoliko za lase privlečen je tudi podatek o zmanjševanju porabe, saj se je ta s 47,2 odstotka BDP leta 2004 znižala le na 46,7 odstotka BDP v letu 2005. Poleg tega je vlada pripravila teren za povečanje DDV-ja, kar pomeni manj denarja za davkoplačevalce in več za državo, sama pa v svojo porabo ni ostro zarezala. Vsak prihranjeni tolar je namesto za zmanjševanje primanjkljaja namenila za prerazporejanje državne porabo oziroma za pokojnine. Kar se tiče javnega dolga, pa se bo podatkih iz konvergenčenga programa v povprečju ohranjal na 29,5 odstotka BDP. Lani pa se je nekoliko zmanjšal zaradi odplačila 80,9 milijarde tolarjev (1,2 odstotka BDP) dolga s prilivi iz naslova prodaje deleža v NLB v letu 2002, kar bo znižalo stroške odplačevanja dolga v naslednjih 10 letih. Tako ga bo zmanjševala tudi v prihodnjih letih, saj ima v načrtu kar nekaj prodaj državnega premoženja.

The Banker je pozabil tudi na to, da so slovenske javne finance dolgoročno ogrožene, saj bo dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač drastično povečalo javno porabo in tudi javni dolg, ki bi leta 2048 krepko presegel maastrichtski kriterij 60 odstotkov BDP. Na to so opozarjali slovenski ekonomisti, Banka Slovenije, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija. Zdaj pa je tudi vlada v konvergenčnem programu priznala, da bo z upokojitvijo povojne generacije položaj neugoden, zato bodo nujne dodatne spremembe zakonodaje in parametrov.

Skupaj z Banko Slovenije je Bajuku lani res uspelo zajeziti inflacijo, maastrichtski kriterij pa naj bi dosegli sredi letošnjega leta. A ekonomisti se strinjajo, da je inflacija monetarni fenomen, kar pomeni, da je za višino inflacije odgovorna predvsem Banka Slovenije. "Inflacijo je Banka Slovenije znižala tudi z zaustavitvijo depreciacije tečaja tolarja," meni Lahovnik.

Kakorkoli že, Bajuk si je nagrado prislužil z delom minule vlade in finančnih ministrov. Sicer pa Lahovnik meni: "Če v reviji The Banker res menijo, da je Bajuk najboljši finančni minister na področju EU leta 2005, ga lahko zaradi mene mirno odpeljejo domov v Veliko Britanijo. Po moje tudi predsednik vlade temu ne bi nasprotoval. Kolikor mi je znano, je stanje na MF precej neurejeno, kar dokazujejo tudi mnoge kadrovske rošade. In ne nazadnje, mislim, da če bi bil finančni minister res tako kakovosten, kot menijo v uredništvu londonske revije, potem ne bi potreboval opore v rezervnem ministru, pardon, državnem sekretarju za davke v kabinetu predsednika vlade."

Vsekakor Bajuku pomaga dobro finančno stanje države. Konec decembra je Davčni urad RS sporočil, da je v lanskih prvih enajstih mesecih pobral za 20 odstotkov več davkov kot leto prej. Sliši se dobro, a že spet to ni zasluga potez zdajšnje vladne. "Gre predvsem za dva vzroka, povezana z vstopom v EU. DDV, ki ga je pred vstopom v EU pri transakcijah z EU pobirala carinska uprava, je po vstopu začel pobirati Durs. Zato je Durs v prvih štirih mesecih leta 2005 pobral več DDV-ja kot v istem obdobju leta 2004 (CURS pa seveda toliko manj)," pravi Dušan Mramor. Tako med vsemi najbolj zbode v oči podskupina domačih davkov na blago in storitve, ki jih je bilo več kar za 112 odstotkov in imajo v davčnih prihodkih skoraj 25-odstotni delež. Na Dursu razlagajo, da pobrani DDV po obračunu realizacijo v letu 2004 presega za 127 odstotkov, zaradi drugačnega obračunavanja in plačevanja DDV-ja z vstopom v EU. "Pri vstopu v EU je zaradi spremenjenega načina pobiranja DDV-ja pri transakcijah z EU prišlo do enomesečnega zamika, torej enkratnega, približno enomesečnega izpada tega DDV-ja," pravi Mramor. Lahovnik pa še dodaja, da je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj v letu 2004 prišlo v aprilu in maju leta 2005 tudi do visoke rasti bruto plač, ki je bila deloma posledica poračunov za nazaj, kar je imelo ugodne učinke z vidika pobrane dohodnine. Nekaj pa je k temu prispevala tudi Mramorjeva davčna reforma, ki je razširila davčno osnovo, zaradi znižanja olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb pa se je nekoliko povečal tudi donos tega davka.