19. 8. 2006 | Mladina 33 | Politika
Plošča spotike
Spominska plošča Alojziju Stepincu buri duhove
Spominska plošča Alojziju Stepincu, ki odslej krasi kapelico na Kredarici
© Matej Leskovšek
Odločitev slovenske rimskokatoliške cerkve, da v kapelici Marije Snežne na Kredarici postavi znamenje v spomin blaženemu hrvaškemu kardinalu in nekdanjemu zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu ob 70. obletnici njegovega vzpona na Triglav, je doživela buren odziv opozicijskih strank LDS in SNS, Liberalne akademije in celo lokalnega Planinskega društva Kranjska Gora. Tako je predsednik SNS Zmago Jelinčič Janševi vladi poslal pisno poslansko vprašanje, kdo je dal dovoljenje za postavitev spomenika hrvaškemu kardinalu. Po Jelinčičevem mnenju naj bi bil Stepinac med drugo svetovno vojno sodeloval z italijansko okupacijsko oblastjo, slovenska država pa naj bi s postavitvijo spomenika dejansko počastila ustaško delovanje. Še ostrejši je bil predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn. Sobotno dejanje na Kredarici je označil za "nadaljnjo rehabilitacijo kolaboracije, s čimer se dela škoda tudi Sloveniji, ki je bila nekoč del zavezniške koalicije". Polemika o tem, ali spominska plošča, posvečena blaženemu kardinalu, sploh sodi na Triglav, se je na domačem političnem prizorišču sicer razplamtela že julija, ko jo je v parlamentu sprožil poslanec LDS Aleš Gulič. Po njegovem je postavitev takšnih znamenj v gorah ekološko sporna, opozoril pa je tudi, da naj bi bil Stepinac med drugo svetovno vojno "politično sporna oseba". Kritikom se je presenetljivo pridružilo Planinsko društvo Kranjska Gora. Člani društva so v protestnem pismu zapisali, da gre za "poskus onesnaževanja slovenskih gora", saj se sami trudijo, da bi z gora v dolino prinesli čim več spominskih tabel ponesrečenim, ker so te najpogosteje postavljene na nevarnih mestih. Ker cerkev ravna v nasprotju s tem načelom, so v društvu sklenili, da za planinske poti in vrhove gora na območju, za katerega so odgovorni, ne bodo več skrbeli. "Ni nam všeč, da se to postavlja v hribih, saj potem hodijo gor ljudje z različnih političnih polov, levega ali desnega, cerkvenega ali kakšnega drugega, in se kregajo," je za Dnevnik dejal predsednik društva Andrej Žemva. Podobno razmišljajo pri Planinski zvezi Slovenije. Spominske plošče so se v preteklosti praviloma postavljale tistim, ki so se ponesrečili ali jih je zadela strela, ne pa zato, da bi z njimi zaznamovali obletnico vzpona kake osebe v gore. "Sam menim, da bi se morali držati pravila, po katerem se spominske plošče že desetletja ne postavljajo več v gorah, ampak v dolini," je dejal v. d. generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije Danilo M. Sbrizaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
