Max Modic

18. 9. 2003  |  Mladina 37  |  Družba

Najboljša dekleta našega življenja

Kaj pravzaprav loči lepotne kraljice od porno starlet?

© Tomo Lavrič

Desetine, stotine ameriških delovnih ljudi in občanov, ki stojijo v vrsti na štartu dirke za guvernerja Kalifornije, pošiljajo Ameriki in svetu jasno in glasno sporočilo: če lahko na čelu svetovne velesile mirno in dostojanstveno prenašate Georga Busha mlajšega, ne vidimo razloga, zakaj bi vas v guvernerskem fotelju ene izmed najbogatejših držav na svetu motil terminator, faliran igralec, politično nekorekten medijski mogotec ali pa gospodična, ki združuje delo v industriji za odrasle in sliši na umetniško ime Mary Carey. Slabše tako ali tako ne bo nikoli.

No, takorekoč v istem trenutku, ko je zmerno popularna porno starleta Mary Carey, blondinka razkošnega oprsja, razglasila kandidaturo za kalifornijsko guvernerko, se je na njenem spletnem forumu razvnela burna debata o tem, kdo je pravzaprav zaslužen za bujno lepoto njenih veličastnih balkonov. Je imela prste vmes medicinska stroka ali gre morda za akt božje radodarnosti, ki naj bi navadne smrtnike utrdil v veri, da je Gospod res vsemogočen, če lahko iz navadnega moškega rebra ustvari nekaj tako razburljivega.

Zagovorniki božje intervencije so se oprli na subjektivno dojemanje oblike, voljnosti in "naravnega obnašanja" Maryjinih dojk, potencialom plastične kirurgije naklonjeni oboževalci pa so v pomanjkanju oprijemljivejših argumentov citirali Mary Carey, ki je za Adult Video News izjavila, da ima kozmetična industrija veliko zaslug za njene fukiš obline.

V nacionalnem interesu je, da stvari pridemo do dna, so rekli v uredništvu Hustlerja, ameriškega magazina, ki po besedah Larryja Flynta plačuje davek na pornografijo, da lahko objavlja resnico. Na raziskovalno nalogo so poslali svojega novinarja, ki je lastnoročno pregledal, pretipal in zanihal balone Mary Carey ter na podlagi empiričnih ugotovitev zapisal, da so pristni kot Busheva disleksija in stoodstotno naravni. "Bi potipal še mojo muco, tudi ta je naravna?" ga je po opravljeni nalogi dražila prsata kandidatka, toda novinarja je bolj kot nesporna gostoljubnost njene intime zanimalo, zakaj internetnega disputa ni prekinila z nedvoumnim razkritjem o nesilikonski naravi svojega talenta, ki vsako noč popestri vlažne sne stotisočev Američanov. "Kaj pa vem, verjetno sem bila naivna," je skomignila Mary Carey. "Mislila sem, da je tisto, kar vsi hočejo, imidž Jenne Jameson. Saj veš, klasična vitka blondinka z velikimi, umetnimi joški. Hotela sem čim bolj ustrezati tej podobi. Nisem pričakovala, da bo komurkoli mar, če imam naravne. Kdo ve, lahko bi mi to šteli celo v minus."

Jep, zgodba o joških Mary Carey je v resnici zgodba o puncah, ki - tudi v Sloveniji - stojijo v vrsti na štartu dirke Miss World, po besedah organizatorjev edinega uradnega, najuglednejšega in po medijski pozornosti najatraktivnejšega lepotnega tekmovanja na svetu, ki na globalnem prizorišču letos doživlja svojo triinpetdeseto, na lokalnem nivoju pa že dvanajsto reprizo.

Lepota je zarota

Določeni žanrski premiki na svetovni pornografski sceni že nekaj let zapovrstjo sovpadajo prav s časom, ko kolesje izbora Miss Slovenije na turneji po bolj ali manj predvidljivih lokacijah doseže maksimalno število obratov. Lani je denimo multinacionalka Private začela s prodajo svoje trdoerotične verzije Gladiatorja, najdražjega pornografskega filma v zgodovini, posnetega po malodane hollywoodskih standardih in s proračunom, ki bi zadoščal za kar dva slovenska filma, letos pa je na police bolje založenih knjigarn prišla dolgo pričakovana introspektivna knjiga Porno Manifesto, ki jo je napisala francoska porno diva Ovidie, po izobrazbi diplomirana filozofinja. Slučaj? Že mogoče, a ker smo prestari, da bi verjeli v naključja, si velja pobliže ogledati, kaj nam na simbolni ravni sporoča ta pojav.

Vrnimo se k Mary Carey in baročnim dimenzijam njenih prsi, katerih pristnost naj bi bila po mnenju lastnice sporna ali celo moteča, ker pač odstopa od instantnega industrijskega ideala. Okej, Mary je naposled spregledala in se zavedla prednosti svoje naravnosti, kar je ravno obraten proces od tistega, ki poteka pri dresuri kandidatk, ki se potegujejo za krono najlepše na svetu. Naravnost in spontanost jim že na začetku štejejo v minus. Od njih zahtevajo imidž nasmejanega frisa z džambo plakata, izgled "Džirlo djevojke", ki oglašuje zadnji krik kozmetičnih koncernov, češ lepota je stvar uniformiranosti. Lepota je nekaj, kar povezuješ z določenim artiklom, določeno pozo in določenim obnašanjem. Nesojene misice kratkomalo prisilijo, da se na konvencionalne načine približajo najbolj znucanemu stereotipu privlačnosti, ti načini pa kakopak vključujejo podreditev stališču kulture o primernem seksualnem, bolje rečeno aseksualnem vedenju, ki ga morajo odražati tudi z umirjenimi, standardiziranimi telesnimi proporci. Kar je po mojem ultimativni akt represije nad svobodnim izražanjem ženske seksualne identitete in konsenzualna potrditev Freudove teze, da ženske nimajo potrebe po tem, da bi ljubile, temveč da bi bile ljubljene, zato so naklonjene moškemu, ki izpolnjuje ta pogoj. Pri čemer je seks odrinjen na stranski tir.

Mimogrede, ste se kdaj vprašali, zakaj se morajo misice na vseh fotkah tako kretensko smehljati? Zato, ker resen ali zamišljen izraz na ženskem obrazu nehote asociira na spolnost. Seks je namreč resna zadeva in če se misica ne reži dovolj na široko, lahko to pomeni, da razmišlja o lastnem telesu ali užitku, ki ji ga telo ponuja. Jasno, gre za strah pred žanrskim pogledom, ki so ga aranžerji nasmejanih fotk po naključju zasledili v pornografskih filmih in revijah, kjer protagonistka, ki gleda naravnost v oko kamere, to počne odločno, kljubovalno in samozavestno, kot nekdo, ki uživa v obvladovanju potencialov svoje seksualnosti. Zanimivo pa, da so uredništva tako imenovanih ženskih revij manj paranoična pri izboru poz, ki se vse očitneje napajajo iz pornografskih kodov in konvencij. Profesionalni fotografi bodo tezi bržkone ostro ugovarjali, a kljub temu boste težko našli kaj, kar bi bilo v svoji srži bolj pornografsko, kot so fotografije nadebudnih, zakonitosti šovbiznisa nevajenih misic v bikinkah oziroma dizajnerskih enodelnih kopalkah. Če vzamete v kritično analizo fotografije letošnjega pušeljca vseslovenske lepote, ki še najbolj spominjajo na katalog kake slovaške escort agencije, bo vtis toliko bolj plastičen.

Da ne govorimo o perfidnosti "umetelne" foto priloge v najbolj ženski prilogi, kjer redakcijski zaključek, da "dobrota pri nas pravzaprav ni tako redka vrlina", ilustrirajo s cenenim plišastim klumpom, ki ga naravnost svetopisemsko usmiljene misice v trajno last podarijo mladostnikom, ki so jih "starši oropali za ljubezen, toplino in varnost". Očitno jih morajo zdaj oropati še dostojanstva.

Veselje pri delu

Nič čudnega torej, da Ovidie v svoji knjigi omenja tudi izkušnje z normalnimi, tako imenovanimi družinskimi, politično korektnimi mediji, ki podobno kot številne priloge osrednjih slovenskih dnevnikov dihajo s tradicionalnimi moralnimi vrednotami, pri tem pa ne pozabi poudariti, da se v svoji dolgoletni pornografski karieri nikoli ni počutila tako ponižano in izkoriščano kot takrat, ko je zaradi poslovnih interesov spregovorila za katerega od takih medijev. Saj res, kako to, da porno starletam vsi zastavljajo vprašanje, zakaj si brijejo pičko, nihče pa si tega ne upa vprašati misic? Bi misica odgovorila, kateri položaj ji med seksom bolj ustreza, spodaj ali zgoraj? Ali če prakticira analni seks? Bi bilo to preveč indiskretno za uradne predstavnice institucionalne lepote? Bi bilo proti pravilom tekmovanja? Hm, pravila... Če se ne motim, so v izboru za Miss Slovenije 2003 "lahko sodelovala postavna in komunikativna dekleta, državljanke Slovenije, nekaznovane, neporočene, brez otrok in visoke vsaj 165 cm. Kandidatke so morale biti letos do konca leta stare vsaj 17 let in ne starejše od 24 let". No, pri mariborski dijakinji Nives Brauner, stari 16 let, je očitno prišlo do tiskovne napake. Ki se je do sedaj že najmanj desetkrat ponovila.

A pustimo to in se raje vprašajmo, po kateri znanstveni metodi so gospodje, ki so sestavljali pravila igre, prišli do zaključka, da poročene ženske z enim ali več otroki, nižje od 165 cm in starejše od 24 let, niso lepe. Kajti če bi bile, bi jih najbolj ugledno lepotno tekmovanje vsekakor upoštevalo, mar ne. In hej, kako to, da se ob tako očitni diskriminaciji v uredništvu ženske priloge, ki je izrazila nesebično skrb za verne duše, neozdravljivo ranjene s tapeciranjem kembljev na veliki šmaren, nihče ne zmeni za duševne muke 25 let in več starih žena in deklet, utrjenih v veri, da bi igraje odnesle krono najlepše Slovenke, če bi jim le dovolili zlesti v tiste sponzorske cunjice.

Zdaj bržčas razumete, zakaj so porno starlete vse bolj podobne misicam, misice pa iz leta v leto bolj porno starletam. No, kljub temu pa poleg notranje lepote in dobrote, ki sta posebej nadpovprečno razviti izključno pri pretendentkah za titulo globalno najlepše oziroma najbolj eksploatirane mladenke, med obema nazivoma obstaja kar nekaj razlik. Pa jih na hitro povzemimo. Prvič, porno starleta se v dobrodelne namene lahko obleče, misica pa se v dobrodelne namene ne sme sleči. Drugič, porno starleta sama odloča, kdo, kako, kam in kdaj jo bo porinil, pri misicah o tem odloča sponzor. Tretjič, kariera misice po enem letu ugasne, medtem ko se kariera porno starlete takrat šele dobro začne. Četrtič, porno starleta ne more postati misica, pa čeprav misica lahko postane porno staleta. Petič, kolikor misica zasluži v enem letu, porno starleta pokasira v štirih mesecih.

In šestič, če ste mnenja, da je lepota v očeh opazovalca, odslej glejte porniče, ne pa prenosa izbora najlepše zemljanke.