Gregor Cerar

1. 10. 2004  |  Mladina 39  |  Družba

Fenomen amaterske enciklopedije

Wikipedijo, veliko spletno enciklopedijo v več svetovnih jezikih, lahko ureja vsak

V Wikipedii je pomembno mesto dobil tudi maršal Josip Broz Tito

V Wikipedii je pomembno mesto dobil tudi maršal Josip Broz Tito

Globalna zbirka znanja, ki jo lahko ustvarja tako rekoč vsak Zemljan z dostopom do interneta, se na prvi trenutek zdi nekoliko utopična ideja. Toda brezplačna, ljubiteljska spletna enciklopedija, imenovana Wikipedija (Wikipedia), se zelo približa tej utopični zamisli. Ob omembi besede enciklopedija sicer tisti starejši pomislijo na velik kup sedmih, osmih ali več velikih zajetnih knjig, ki jih v nekajletni frekvenci ponujajo akviziterji knjižnih založb in zagotavljajo, da je to nekaj, kar je tako rekoč nujno za preživetje. Pozneje je s svojo verzijo enciklopedije skušal nekaj dodatnega drobiža iztržiti tudi Bill Gates. Microsoftova Encarta na CD-romih pa je bila, vsaj kar se tiče kakšne informacije v zvezi s Slovenijo, v preteklosti zaradi nenavadnih podatkov velikokrat deležna posmeha. Za zakon med globalnimi enciklopedijami naj bi veljala britanska Britannica, ki je na voljo v različnih formatih - od zbirke debelih zvezkov do spletne on-line verzije, za katero pa je treba plačati naročnino 60 dolarjev letno. Klasične inštitucionalne zbirke svetovnega znanja, za katerimi stojijo množice založnikov, urednikov, najrazličnejših strokovnjakov ..., pa dobivajo veliko konkurenco v nekakšni globalni skupnosti znalcev iz vsega sveta. "Cilj Wikipedije je ustvariti prosto dostopen vir informacij v enciklopedičnem formatu. Licenca, ki jo uporabljamo, podeljuje prost dostop do naše vsebine na enak način, kot to zagotavljajo podobne licence za prosto programje. Ta princip je znan kot copyleft. Se pravi, vsebino Wikipedije je dovoljeno kopirati, spreminjati in razširjati, če le nova različica podeljuje vsem enake pravice in priznava zasluge avtorjem članka v Wikipediji," je kratko pojasnilo na spletni strani Wikipedije o tem, kakšna je njena osnovna ideja. Ideja se je razvila ob odprtokodni programski opremi Linux, ki temelji na dejstvu, da jo lahko uporablja vsakdo, toda svoje znanje in dosežke mora ponuditi tudi drugim.

Fenomen

Wikipedija pa ni zgolj nekakšna obskurna spletna stran, ki jo urejajo navdušenci in kakršnih je na svetovnem spletu na tisoče. Postaja pravi fenomen. Na eni strani pobira najrazličnejše nagrade in odličja. Nedavno ga je dobila na vsakoletnem prestižnem festivalu tehnologije in umetnosti ARS Electronica v avstrijskem Linzu, kjer je bila nagrajena v razredu digitalnih skupnosti. Na drugi strani pa so akademska sfera, mediji in številni dvomljivci še vedno zelo skeptični, ali so lahko relevantni podatki, ki jih vpisuje in ureja praktično kdorkoli ima pet minut časa in malce interesa ter zagnanosti. Toda Wikipedija si počasi že pridobiva status enake vrednosti, kot jo imajo najbolj priznane svetovne zbirke podatkov. Številni svetovni mediji nemalokrat ob kakšnem pojmu citirajo razlago, ki jo ponuja najbrž največja dostopna zbirka podatkov. Wikipedisti so se namreč minuli teden pohvalili, da imajo v svoji zbirki, že več kot milijon člankov v več jezikih. Po napovedih naj bi jih imeli drugo leto še enkrat več. Za primerjavo, prestižna Britannica, ki je luč sveta ugledala že v davnih sedemdesetih letih osemnajstega stoletja, v letošnji izdaji ponuja le skromnih 120.000 gesel. Znanje, zapisano v Britannico se naslanja na članke več kot 4000 globalnih umov. Toda zagovorniki Wikipedije pravijo, da na internetu vsakodnevno mrgoli zdolgočasenih v najrazličnejša znanja posvečenih zelo inteligentnih vedcev, ki se kratkočasijo s prelivanjem svojega znanja v globalno ljubiteljsko enciklopedijo. Odgovor, zakaj ima Wikipedija v svoji zbirki že desetkrat več podatkov kot tradicionalna Britannica, pa se skriva tudi v dejstvu, da vsebuje ogromno podatkov o zadevah in pa tudi znanostih, ki jim pozornost namenjajo le največji feni. V Wikipediji lahko izvemo praktično vse, kar se dogaja okoli najbolj priljubljene znanstvenofantastične serije Zvezdne steze. Ali pa o zgodovini in dejstvih obskurne in za človeški obstoj tako nepomembne zadeve, kot so heavy metal "umlauti" (umlaut sta tisti dve pikici nad samoglasniki a, o in u v nemški pisavi). Nekateri metalski bendi, kot recimo Blue Oester Cult, Motoerhead ali Moetley Cruee, so si okrasili imena z "umlauti", da bi pač izgledala germansko trša ...)

Slovenska Wikipedija

Angleška verzija bo 15. januarja prihodnje leto praznovala svojo komaj četrto obletnico. Idejna očeta Jimbo Wales in Larry Sanger sta svojo zamisel uresničila s spletnim brskalnikom na podlagi programa Wiki, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani. Program Wiki pa je leta 1995 razvil Ward Cunningham. Ime Wiki naj bi izhajalo iz havajščine, kjer Wikiwiki pomeni res hitro. Cunningham naj bi s tem namigoval na hitro in preprosto ustvarjanje najrazličnejših spletnih dokumentov. Angleška verzija je dobila številne posnemovalce po vsem svetu in tako v sicer precej okrnjenih verzijah obstaja v 50 jezikih, tudi v najbolj razširjenem umetnem jeziku esperantu. Slovenski wikipedisti sodijo med top 20 svetovnih ustvarjalcev in so med najbolj aktivnimi v tem delu Evrope.

Slovenska verzija Wikipedije je štartala malce več kot leto za osnovno verzijo, 8. marca 2002. Trenutno je v slovenski bazi 6308 člankov, prvega je napisal inženir strojništva Jani Melik. "V začetku ni bilo podpore slovenskih šumnikov, tako da je bilo vse skupaj malo težje. No, to so čez približno pol leta odpravili in delo je še bolj zaživelo. V tej začetni fazi se je pridružil Primož Peterlin in kmalu zatem še Roman Maurer, ki oba dobro poznata prosta programja," se začetkov slovenske Wikipedije spominja Jani. V Wikipedijo lahko svoje članke vpisuje vsakdo, toda pristojnosti so razdeljene na štiri "čine". Najvišje so birokrati, sledijo administratorji, ostali so uporabniki ali pa zgolj obiskovalci. "Birokrat je uporabnik, ki lahko da administratorske pravice drugim uporabnikom. To je v bistvu narejeno zaradi tega, da lahko sami uporabniki določene Wikipedije nekako odločajo o tem, kdo bi bil primeren za administratorska dela. Sicer pa lahko dodelijo pravice administratorjem tudi nekateri drugi uporabniki, večinoma iz angleške Wikipedije. To je edina 'naloga' birokrata, " pravi Jani, ki je edini slovenski birokrat in najbolj ploden slovenski wikipedist, ki je prispeval članke s področja naravoslovnih ved, matematike, astronomije, fizike, geografije. "Uredil sem tudi okvirno ogrodje za področje ornitologije. Prevedel sem tudi slovenski vmesnik, ki, lahko rečem, deluje zelo v redu in je, kakor kaže, dokaj razumljiv in prijazen za uporabo. Seveda je to tudi zaradi samega odličnega izvirnega programja. Nekaj stvari je še neprevedenih, vendar niso tako nujne za tekoče delo - pa tudi razvijalci z angleških strani so polno zasedeni." V slovenski wikipediji je imel po zadnjem štetju nekako 18.600 urejanj (1. mesto), v angleški 4897 urejanj (142. mesto) in v ruski 61 (54. mesto). Wikipedia ima zaradi prostega urejanja svoje prednosti kot slabosti. Ena od prednosti je, da se lahko morebitne napake lahko popravijo v zelo kratkem času. "Obstaja stališče, da so članki v Wikipediji napisani nepristransko," pravi Roman Maurer, matematik in računalničar, ki sodi med najstarejše in najbolj zagrete slovenske wikipediste. Slovenski različici enciklopedije posveča tudi do dve uri na dan. Nepristranskost v primeru Piranskega zaliva naj bi bila recimo, da bi bilo napisano, kaj trdijo Slovenci in kaj Hrvati. Kljub temu da je spletna enciklopedija dostopna vsakemu, ki želi biti takšen ali drugačen avtor teksta, kakšnih hudih vdiralcev ni. Roman pravi, da so imeli še največ problemov z nekim domnevnim srbskim avtorjem, ki je na vsak način želel, da bi poleg Drnovška in Kučana (omenjal je tudi Janšo) pisalo, da sta kriva za pokol nedolžnih jugoslovanskih vojakov oziroma da so Ekološki pokret Novog Sada in nekatere srbske zelene stranke vložile za obtožnico za "komandno odgovornost za ubilstvo 44 nenapuskanih vojnikov k priblizju v 1991". Pozneje se je umiril. Sicer pa so urejevalne vojne, slikanje črnega in belega z ene ali druge strani, značilne za arabsko-židovski spor, Kosovo ali dejstva o vojni v BiH. Prepirajo se tudi, ali se pravilno reče povijest ali istorija. "Potrebovali bi veliko ljudi z drugih področij, predvsem družboslovcev." Sam pa je v slovenski Wikipediji zagrešil številne matematične članke, priredil podatke o svetovnih državah v slovenščino, objavil statistike slovenskih občin in poskeniral celo znamenito jugoslovansko ustavo iz leta 1974. "Slabost, ki se zaradi manjšega števila sodelavcev urednikov v slovenski Wikipediji pozna bistveno bolj kot v angleški, so napake v objavljenem gradivu - od zatipkanih do enostranskega pogleda na temo. V slovenski Wikipediji se mi večkrat zgodi, da po nekaj mesecih popravim kakšno napako v lastnem članku, ki je v vsem tem času ni nihče opazil; v angleški bi bila verjetno odpravljena v nekaj minutah, kvečjemu urah. Z naraščanjem števila slovenskih uporabnikov bi se stanje moralo popraviti, ko bo enkrat na vsakem področju dejavnih več kompetentnih urednikov," je podobnega mnenja Primož Peterlin, prav tako eden od slovenskih "wiki" pionirjev. Ker je fizik, je večina njegovih člankov posvečena tej znanosti. Med drugim piše tudi precej obsežen fizikalni slovar. Slovenska Wikipedija je še vedno polna rdeče obarvanih besed, kar pomeni, da članki o določeni temi še niso napisani. Ali pa so napisane tako imenovane škrbine, posebnost Wikipedije. Škrbine ali stubs po angleško so iztočnice za pisanje članka na določeno temo. Prvotni avtor z nekaj stavki nakaže, o čem naj bi bil članek napisan. Kakšna je avtentičnost slovenskega gradiva? "Člankov, zaradi katerih bi nas lahko tožili, je okrog 0,5 odstotka. Avtentičnost gradiva, objavljenega v spletu - in velika večina plagiatov je takšnih - je z iskalniki, kot so Google ali Najdi.si, moč preveriti v minuti. Tovrstno preverjanje je tudi običajen postopek, kadar nov uporabnik naenkrat objavi že precej izdelan članek, ki mu manjkajo le značke Wiki. Pri gradivu, pretipkanem iz knjig, je seveda preverjanje neprimerno težje, vendar pa je tam tudi vloženega dela toliko več, da to po mojem ni pogosto," pravi Primož. Tako kot izdelovalci osrednje Wikipedije si tudi slovenski wikipedisti želijo, da bi slovenska Wikipedija postala največja slovenska enciklopedija. Toda to so vsaj za zdaj bolj kot ne utopične želje. Potrebno bi bilo več interesa za delo, pa tudi kakšna finančna sredstva. Ne nazadnje prostovoljne prispevke zbira tudi fundacija Wikipedija. Pravkar potrebuje za 50.000 dolarjev prispevkov. Za najbolj nujne potrebe, kot so računalniški strežniki, internetne povezave in razvoj novih projektov. Wikipedija je že začela z razvojem novih pogruntavščin, kot so večjezikovni slovar in besednjak, prosti učbeniki in priročniki, zbirka citatov najrazličnejših osebkov iz vseh koncev sveta in s prosto zbirko najrazličnejših dokumentov. In kakšno prihodnost ima projekt Wikipedija? Primož Peterlin meni, da bi se v morebitno preveliko uspešnost projekta lahko vmešala komercialna konkurenca. "Stanje je približno takšno kot pri prostem programju pred desetimi leti - komercialni ponudniki je za zdaj še nimajo za resno konkurenco. Izkušnje nas učijo, da se bo to v nekaj letih spremenilo in da bodo poskušali delovanje Wikipedije in podobnih projektov otežiti. Najmočnejše orožje proti prostemu programju so programski patenti, Wikipedija pa utegne po drugi strani sprožiti zahteve po strožjem pravnem varovanju digitalnih vsebin - da recimo ne bi več mogli objaviti >Mone Lize< v zapisu JPEG. Ker pa imajo tudi veliki komercialni ponudniki svojo konkurenco, se utegnejo tudi tu splesti nenavadna zavezništva.

povezava

povezava