15. 5. 2005 | Mladina 19 | Družba
Smrt fašizmu, svoboda fuku!
Zakaj se o spolnem življenju iz partizanskih časov tako malo govori in še manj piše, čeprav mnoge partizanske pesmi na veliko opevajo ljubezen?
Antipartizanski propagandni plakat
© DOM
No, lepa reč. Pisani zbirki vzdevkov, oznak, označevalcev in pridevnikov, ki med opravljanjem del in nalog novinarja Mladine polnijo zasebno beležnico z raznorodno trivio, se je prejšnji teden pridružila ena še posebej sočna - element fašistične zarote. "Mejduš, mladi mož, kaj se pa greste? Janičarsko zgodovinopisje nam jemlje kredibilnost in borčevsko organizacijo zmerja s partijskimi teroristi, socialnimi rasisti in totalitarističnimi netilci državljanske vojne. Bela garda nam s pozicij oblasti streže po zasluženih pokojninah. A zdaj boste še vi olja na ogenj prilivali in nam zastavljali neumestna vprašanja, da bi spodkopavali našo čast in dostojanstvo?" bi lahko z eno potezo povzel plaz reakcij, ki ga je pri določenih zaslužnih tovariših sprožilo moje na prvi pogled povsem nedolžno vprašanje o spolnem življenju v partizanih. Častna Titova, da ni šlo za provokacijo, še manj za fašistično zaroto, s katero bi narodno osvobodilni boj na silo oropali devištva. Povod je bila povsem običajna, zdrava radovednost, novinarska zvedavost, če že hočete, predramila pa se je med ideološko neobremenjenim prebiranjem pesmi, ki so v prejšnjem sistemu in prejšnji domovini spadale med železni repertoar kulturnih proslav v čast 27. aprila, prvega maja in podobnih državotvornih praznikov, ki na koledarju generacij, rojenih po Titu, predstavljajo zgolj navaden šole prost dan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?