Gregor Cerar

15. 1. 2007  |  Mladina 1  |  Družba

S pravljicami nad pravljice

Leteči špageti, roza samorogi in jediji so božanstva novodobnih ateističnih mladostnikov

Skica stvarjenja sveta, ki jo je Henderson poslal kansaškim šolnikom

Skica stvarjenja sveta, ki jo je Henderson poslal kansaškim šolnikom

Zagovorniki kreacionizma ali vedno bolj priljubljenega inteligentnega dizajna, ki trdijo, da naj bi bilo življenje tako kompleksno, da ga je morala ustvariti neka višja sila, so vse agresivnejši. V državah, kakršne so ZDA ali Velika Britanija, ga vedno pogosteje rinejo tudi v šolske klopi. Ali pa hočejo evolucijsko teorijo izbrisati kot nekaj tako nepomembnega, da se učencem in dijakom tega niti ni treba učiti. Eden od najdrznejših je bil prejšnji italijanski premier Silvio Berlusconi. Spregovoril je celo o tem, da bi bilo mogoče pametno, če bi evolucijsko teorijo umaknili iz učnega gradiva za srednje šole. Po množičnih protestih se je pozneje premislil. Nekaj podobnega se je zgodilo v Srbiji, kjer so v kurikulum prav tako skušali potisniti kreacionistično svetopisemsko teorijo.

V ofenzivi verskih razlag nastanka sveta, pri čemer nekaterih politikov sploh ni sram trditi, da je Zemlja stara le 6000 let in da so ljudje nekoč pač živeli skupaj z dinozavri kot Kremenčkovi, se pojavlja vedno več parodičnih izmišljenih religij. Odkar je ljudem na voljo internet, je širjenje humorno obarvanih evangelijev zelo preprosto. Trenutno najbolj popularna postaja cerkev leteče špagetne pošasti ali pastafarizem, ki ga je za svojega vzelo že več sto tisoč vernikov. Izmislil si ga je 25-letni Američan Bobby Henderson, ki je lani svetu za izobraževanje ameriške zvezne države Kansas poslal satirično obarvano pismo. V njem je tamkajšnjim šolnikom vljudno razložil, da je slišal, da bodo učencem poleg evolucijske teorije predavali tudi alternativno teorijo inteligentnega dizajna. Kar je v redu, ker bodo učenci tako lahko izbrali tisto, ki se jim bo zdela smiselnejša. Toda zaskrbljen je bil zaradi tega, ker naj bi učencem razlagali le eno teorijo inteligentnega dizajniranja. Spomnil jih je, da je pri inteligentnem oblikovanju sveta več teorij in da on, kot mnogi drugi po svetu, verjame, da je vesolje ustvarila leteča špagetna pošast. "On" je bil tisti, ki je naredil vse, kar vidimo in občutimo. Prevladujoče znanstvene dokaze, da evolucijski procesi niso nič drugega kot splet naključij, pa je podtaknil prav "On". Če je teorija inteligentnega dizajna res znanstveno in ne versko utemeljena, potem bi morali v imenu znanosti poučevati tudi njegovo teorijo nastanka sveta. Vsakega po tretjino. Kansaškim šolskim odbornikom je recimo še razložil, da Zemlja res ni tako stara, kot računajo znanstveniki, saj ne vedo, da jim špagetna pošast pri karbonskih analizah s svojim nudljastim priveskom spremeni rezultat. "Njegovo" teorijo je mogoče spoštljivo poučevati le v piratskih oblekah. Res je, da je za številne ekološke težave po svetu, kot so globalno segrevanje, potresi, orkani, krivo ravno to, da je piratov po svetu vedno manj. Za primer je navedel graf, kjer je primerjal povprečno globalno temperaturo in število piratov. Manj, ko je piratov, topleje nam je na Zemlji. Da bi bil še prepričljivejši, je priložil tudi svojo skico prizora, kako leteča pošast ustvarja gore, drevesa in pritlikavce.

Njegovo norčevanje iz teorije inteligentnega dizajna, pastafarizem, je takoj dobilo množico privržencev, Henderson pa je kasneje izdal celo pravi evangelij leteče špagetne pošasti v knjižni obliki, za kar mu je neki založnik vnaprej odštel 80.000 dolarjev. Pastafarjance, ki bodo ugajali svojemu najvišjemu, drugače od pripadnikov drugih verstev, čakajo nekoliko drugačna nebesa, saj so tam recimo vulkani piva, do koder seže pogled, in tovarne striptizet.

Hendersonovo spletno stran (www.venganza.org) je začelo vsak dan obiskovati po nekaj milijonov obiskovalcev. Največ privržencev seveda ima med študentsko populacijo, ki si izmišlja najrazličnejše šale in dogodke, posvečene leteči špagetni pošasti, nekateri pa se gredo celo nekakšne pridigarje. V dodaten posmeh ideologom teorije inteligentnega dizajna je spletni portal boingboing.net razpisal nagrado v vrednosti 250.000 dolarjev za tistega, ki bo prinesel empirične dokaze, da Jezus ni sin leteče špagetne pošasti.

Pastafarizem je sicer le ena v vrsti najrazličnejših parodij na svetovne religije. Nekaj podobnega, kot se sedaj dogaja z letečimi špageti, se je dogajalo v Veliki Britaniji in njenih nekdanjih kolonijah ob popisu leta 2001. Le da se je tedaj sto tisoče ljudi šlo jedije. To so sicer tisti hrabri vitezi s posebno močjo iz filmske serije Vojna zvezd, ki se proti nasprotnikom borijo z laserskimi sabljami. Popisovalci v Avstraliji so bili šokirani, ko so ugotovili, da je več kot 70.000 Avstralcev v rubriki verska pripadnost navedlo, da so jediji (akcija se je širila po elektronski pošti). Zaradi tega so se avstralske oblasti znašle v precejšnjih težavah, saj bi morale vero jedijev zaradi množičnosti razglasiti za uradno religijo. Pa čeprav je šlo za šalo. Za zadnji popis so zato zagrozili, da bodo jedije zaradi zavajajočih ali napačnih podatkov kaznovali. Avstralcem so sledili Novozelandci; tam so bile razmere še bolj komične - 53.000 deklariranih jedijev je pomenilo, da so na Novi Zelandiji jediji z 1,5 odstotka prebivalstva druga najmnožičnejša religija pred budizmom in hinduizmom. V Angliji in Walesu se je istega leta za jedije deklariralo kar 390.000 ljudi, to je pomenilo 0,7 odstotka prebivalcev.

Med bolj priljubljenimi satiričnimi "ateističnimi" religijami z veliko privrženci pa se pojavlja tudi vera v boginjo nevidno roza samoroginjo. "Nevidna roza samoroginja je bitje z veliko duhovno močjo. To vemo, ker je lahko hkrati nevidna in tudi rožnate barve. Kot vse druge religije tudi vera v nevidno rožnato samoroginjo temelji na logiki in veri. Mi verujemo, da je roza. Logično pa vemo, da je nevidna, ker je ne moremo videti," razlagajo "njeni" verniki. Neverjetno podobno resnim teističnim razlagam Boga. Seveda so potem okoli nje spletli tudi evangelije, razodetja, preroke in druge pojme iz katoliške vere. Logotip roza nevidne samoroginje pa je zaradi priljubljenosti postal kar nekakšen prepoznavni znak novodobnih ateistov. Tistih mehkejše sorte. Tisti radikalnejši, neoateisti, vero tako ali tako označujejo kot zlo, vernikom, recimo katoliškim, pa sporočajo, da jih je lahko sram, ker zagovarjajo tako absurdne stvari, kot je to, da je Devica Marija brezmadežno spočela in rodila in da je bila vnebovzeta.