22. 10. 2001 | Mladina 42 | Kultura
Eksotična kulinarika 2. del
Miši, drobne hišne ptice pevke
© Tomo Lavrič
Hišna miš, z zanjo nekam čudno zvenečim latinskim imenom Mus musculus, je morda človeku najzvestejša žival, saj ga spremlja tako rekoč prav povsod, celo v vesolju je bila pred njim. Vendar jo zgolj preziramo, bržčas zaradi njene vsiljive predrznosti in celo škodljivosti, čeprav pozoren analitik nemudoma zapazi tudi nekakšno čudno dvojnost v odnosu do tega drobnega glodalčka. Nazive večine izjemno koristnih, nemotečih in prijaznih domačih živali na primer uporabljamo kot tisto prvo in najbolj uporabljano zalogo psovk (prašič, pes, ovca, krava, kamela, osel, konj, bik, tele, kura, gos itd.), tiste, ki jih radi objemamo, ljubkovalno ščipljemo in ljubčkamo, pa kličemo kar za miške, miškoline ali mišončke ter podobno. Torej se zdi, da je dandanašnji tolikanj preganjana in, kjerkoli je pač zasačena, okrutno morjena miš nekoč vendarle bila človeku slastna in ljuba živalca. Še več, celo v zdravilne namene so jo uporabljali, o čemer priča tale recept iz že rahlo patriarhalne preteklosti, ki se je sicer prenašal predvsem ustno z matere na hčer, so ga pa zapisali tudi nekateri skrbni etnografi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?