19. 11. 2001 | Mladina 46 | Kultura
Eksotična kulinarika 4. del
Kaj jedo talibani
Kebab in nan
© Boštjan Slatenšek
Kabul je bil v slavnih časih svilne poti bojda jako dično in veličastno mesto, denimo neki takratni arabski pustolovec, levantinec, kot vsi njegovega rodu iz tega mediteranskega kotla znan po prirojeni hotljivosti in nezaustavljivi ješčnosti, ga je v svojem orientalsko liričnem slogu opisal takole: "... ogromni orli se s strmoglavega Pamirja spuščajo počivat na strehe razkošnih palač, tako kot pri nas v Istanbulu galebi s širnega morja na kupole džamij, in povsod je moč v obilju dobiti vsega najslastnejšega za pojesti, pogoltniti, pohrustljati, izsesati, popiti ali počasi srkati, ob pogledih tamkajšnjih deklet pa se mi je srce topilo in radostno cvrkutalo kot masten čevapčič nad razžarjenim ogljem." O teh "dekletih" pravzaprav ne kanim polemizirati, kajti po mojem mnenju so malce preveč oglatih obrazov, tako da so me nekam spominjale na tiste škatlaste čevlje, v katere so nas obuvali v bivši JNA, kajti tu to sploh ni stvar razprave, in tudi tiste orle pustimo pri miru. Le o ostankih dobrot bi spregovoril, čeprav jih v večini že davno ni več, saj so se v tistih koncih mesta, ki so se nekdaj dičila z nazivom "veličastna", Buhara, Taškent, Samarkand in seveda Kabul, tiho in vztrajno pogreznila v brezčasnost srednjeazijskih puščav in pustih skalnatih gorovij, pozabila na staro slavo in ugled ter prepustila svojo prefinjeno kulturo puščavskemu prahu in neotesanim hribovcem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
