10. 9. 2002 | Mladina 36 | Kultura
Okusi človeka
Kulinarični napotki za uživanje v uživanju človeškega mesa
© Tomo Lavrič
Čeprav že samo razglabljanje o tem, kakšen okus ima pravzaprav človeško meso, izzveni za večino običajnežev povsem bogokletno, kramljanje o tem pa se jim zdi odvraten in ogaben posel, vendarle obstajajo nekakšna obče sprejeta kulinarična vodila. Z gastronomsko inferiornostjo oziroma superiornostjo posameznih ras se je največ ukvarjal znani francoski pustolovski antropolog in sladokusec Albert Counie, katerega ugotovitve zaradi popolne odsotnosti dodatnih primerjalnih analiz avtoritativno veljajo za zakon. Prav v vrh postavlja meso in mesne izdelke iz Kitajcev. Ti naj bi imeli zaradi svoje prehrane, katere osnova je predvsem riž, še posebno plemenito in nežno krhko tkivo, pri katerem pa moramo neznansko paziti, da ob pripravi ne razsipamo z ostrimi začimbami, saj bi te lahko kaj hitro prevladale in popolnoma zamorile tisti osnovni "kitajski" okus, ki menda rahlo spominja na tako imenovana na poseben način gojena "mlečna" teleta. Precej cenjeni so tudi pripadniki črne rase, saj se njihovo meso diči z "izvrstnim okusom ali haut goutom, ki je tako delikatno poudarjen tudi pri divjadi". V primerjavi z njimi so belci nekako v takem razmerju kot umetno krmljeni piščanci iz kakega perutninskega kombinata proti po širnih poljih in goščavah zrnje ter žužke prosto iščočim fazanom ali jerebicam. Tod torej kar v oči bije skoraj ponižujoče dejstvo, da smo pripadniki bele rase prav na dnu lestvice okusnosti. Baje se vsi pravi antropofagi s prefinjeno razvitim okusom nad nami samo zmrdujejo, trdijo, da imamo neki čuden priokus, ki bržčas izvira iz urbanega načina življenja in neprimerne ter nezdrave prehrane, še prav posebej pa namigujejo na zoprn pridih po nikotinu, alkoholu, sesirjenem mleku in mašinskem olju. Zato je naša trupla pred zaužitjem menda treba skoraj obvezno podvreči "režimu gavagea kot pri pitanih strasbourskih goskah", čeprav nekateri svetujejo tudi enostavnejši postopek, ki se je izkazal za izjemno koristnega pri predhodni pripravi krapov, gojenih v preveč zamuljenih ribnikih, zaradi česar jim meso močno zaudarja po blatu. Po tej metodi je treba truplo, seveda odvisno od tega, iz kako onesnaženega okolja izhaja, le za dan ali dva v kopalni kadi namočiti v pivo. Po pričevanju nekega bukanirja (to so bili pirati Srednje Amerike v tistih romantično-pustolovskih časih odkrivanja novih otočij) pa naj bi tamkajšnji Indijanci cenili posamezne evropske narode v tem zaporedju: Francozi so naravnost slastni, Angleži zgolj tako tako, Holandci brez okusa, Španci pa žvarovnati, žilasti in tako rekoč neužitni. Seveda je tod treba pripomniti, da je bil omenjeni morski razbojnik Francoz. (O okusnosti Slovencev bržčas zaradi naše slabe prepoznavnosti nisem nikjer zasledil niti najbolj drobcenega namiga). In končno, največji problem je spet z bušmani z njihovim, vsem drugim rasam tujim in odvratnim zadahom, ki so bojda primerni zgolj za ostre, s čilijem močno začinjene jedi, saj se v njegovem ostrem ognju crkovinasti okus teh ubogih bitij vendarle vsaj delno raztopi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
