Na svoji Vesni

2002

Film Na svoji Vesni morda ni najslabši slovenski film, toda izgleda tako. Posnet je tako, kot da mu je vseeno, kaj si bo kdo mislil o njem - in kaj si bo sam mislil o sebi. Za druge filme je slišal iz tretje roke. Na svoji Vesni je nekaj med slepim členom v evoluciji filma, ne-filmom, kontra-filmom, filmom, ki mu manjka film, ljudskim igrokazom, ki je obtičal v času, in kulturnim programom cvičkarije. Film je brez nadjaza - jasno, na način kot so brez nadjaza karaoke. Ni kaj, slab je, toda v svojem boju za preživetje je tako podjeten, da ga je treba nujno videti. Težko boste namreč našli slovenski film, ki bi tako brez občutka krivde vztrajal v svoji naivnosti in primitivnosti. Film Na svoji Vesni je slab iz srca. Na TV 3 bi zrušil Raketo pod kozolcem. Zelo dobro bi se rimal z videospoti Gamsov, Wernerja in Hajnija.

Posnet je bil za drobiž in brez državnih subvencij. Zato ne preseneča, da govori o lovu za bajnim denarjem - o izgubljeni in ponovno najdeni dediščini mame Manke, preproste dolenjske ženice. In zato ne preseneča, da je osvobojen nacionalnega formata. Bolje rečeno, formatiran je regionalno - dolenjsko, novomeško. In to absolutno - v Novem mestu, "na svoji zemlji", ga je menda videlo 8.000 ljudi, še preden je bil sploh prikazan kje drugje. Ni čudno: poln je ljudi in štosov, ki jih lahko razumejo le Novomeščani, toda ni brez produkcijskih vrednosti - vključuje Rogerja Moorea, anticipacijo 11. septembra (v novomeški "WTC" trešči helikopter), anticipacijo Sester (mamo Manko igra moški, Sašo Đukić, režiser filma), anticipacijo Rebeke Dremelj (še preden je postala miss Slovenije), Mileno Zupančič v parodiji svojega umiranja iz Cvetja v jeseni, morje, konje, angele, kaskaderske prizore in trumo slovenskih pop stars (Matjaž Javšnik, Andrej Karoli, Matjaž Smodiš, Čuki, Lojze Slak, Demolition Group itd.), ki so videti kot suckerji na avdiciji za Čakarmiševe Pop Stars.

Skratka, paket z lepimi pozdravi Francija Keka, dolenjskega impresarija in showmana (Rock Otočec), heavy promotorja in kralja kompenzacij: Kek je priredil veselico, na katero je prišlo pol slovenske estrade. Na svoji Vesni ni film, ampak kompenzacija za film. In ob gledanju te kompenzacije začutite, da je izraz slovenski film precenjen. Kakšen slovenski film neki! Na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem slovenskih filmov nočejo gledati, toda na Štajerskem bi gledali štajerske filme, na Primorskem primorske in na Dolenjskem dolenjske. Vsaka slovenska regija potrebuje svojo kinematografijo. Navsezadnje - si predstavljate regionalni razvoj Slovenije brez filma? Regije potrebujejo zrcalo, v katerem se bodo videle in prepoznale. Kdo bo pa postavil regijo na zemljevid Slovenije, če ne film?

(Kekovi štartajo 25. 4.)

PROTI