Marcel Štefančič jr.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kultura | Film
Beli bog, zmagovalec sekcije Un Certain Regard na lanskem Cannesu, ni le film, ampak že kar dosežek, pa ne zaradi vseh tistih psov, ki jih je bilo treba preleviti v top igralce (via Teresa Miller), ampak zaradi tega, kar nam ti psi sporočajo, ne da bi govorili.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura
Ameriški pevec Glen Campbell, posebej znan po štiklu Rhinestone Cowboy, je pred leti slovel tudi s štiklom Galveston, ki je šel takole: »Galveston, o, Galveston – tako zelo se bojim smrti.« Da je ta preroški verz postal meso, je poskrbel Robert Durst, ko je leta 2001 v Galvestonu, teksaškem mestecu v Mehiškem zalivu, razsekal in razžagal soseda, 71-letnega Morrisa Blacka, ter njegov torzo in okončine zbasal v črne vreče za smeti in jih potem zmetal v morje, misleč, da bodo potonile, pa niso. Ko so ga prijeli, ni skrival, da je soseda razsekal in razžagal, toda sodišče ga je kljub temu oprostilo. Not guilty, je odločila porota.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Svet
Adolf Hitler je 30. aprila 1945 naredil samomor. Najprej je vzel strup. Potem se je ustrelil. Nazadnje pa ga je njegov zvesti pribočnik še polil z bencinom in zažgal.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura | Film
Ne moremo reči, da Hollywood ni popisoval velikih epizod iz črnskega boja za državljanske pravice, toda popisoval je le tiste, v katerih so bili lahko glavni belci (Misisipi v plamenih, Duhovi Misisipija, Cesta slave, Dolga pot domov ipd.), medtem ko se je tistih, v katerih bi bili lahko glavni le črnci (npr. množičnih protestnih pohodov od Selme do Montgomeryja), izognil, tako da je to čudno – in v vseh smislih simptomatično – luknjo zapolnila šele Selma, ki je prišla ravno v času Fergusona (Missouri), policijskih likvidacij črncev in novih črnskih protestnih pohodov. Ko kukluksklanovci leta 1963 razstrelijo baptistično cerkev (Birmingham, Alabama), v kateri umrejo štiri afroameriške deklice, dr. Martin Luther King (David Oyelowo) sklene, da je čas, da Afroameričani preidejo v napad – brez nasilja.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
Peter Buffett je skladatelj, toda tudi sin Warrna Buffetta, slovitega finančnega guruja in špekulanta, enega izmed najbogatejših ljudi na svetu. Pred nekaj leti mu je podaril ogromno denarja, rekoč, naj ustanovi humanitarno, nevladno, dobrodelno organizacijo, ki bo pomagala revnim v tretjem svetu. In res, Peter je ustanovil dobrodelno organizacijo – in to potem obžaloval. V New York Timesu je namreč – kot kak skesanec – popisal, kako delujejo dobrodelne organizacije: pridejo v deželo, o kateri nimajo pojma, in potem rešujejo lokalne probleme, o katerih nimajo pojma. Za geografske, kulturne in socialne posebnosti te dežele se ne menijo. Nekaj denarja vržejo sem, nekaj tja. Nekaj hrane vržejo sem, nekaj tja. Nekaj zdravil vržejo sem, nekaj tja. Revščine in drugih problemov s tem ne rešijo – s sistemom, ki ustvarja revščino in številne druge probleme, tudi vse hujšo družbeno, ekonomsko neenakost, se ne ukvarjajo. To ni njihova stvar. Njihova naloga je le, da razdelijo denar, hrano in zdravila. Potem odidejo domov – s čisto vestjo. Tako kot bogataške elite, ki dobrodelne organizacije zalagajo z donacijami, obenem pa neusmiljeno branijo, hranijo, sponzorirajo in ostrijo neoliberalni, neokolonialni sistem, ki to revščino – in potrebo po dobrodelnosti – ustvarja. Dobrodelne organizacije problemov ne rešujejo, ampak jih le premikajo – sem ter tja. Ni čudno, da Peter Buffett vse to imenuje »dobrodelni kolonializem«.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura | Film
Zadnja leta smo videli kopico grozljivk, v katerih bi junake brez kakšnega silnega problema rešil mobilnik, toda v usodnem trenutku ni signala ali pa zmanjka baterije. V Odklikani bi lahko junake zlahka rešile številne digitalne funkcije, a v usodnem trenutku odpovejo.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kultura
Ljubezen je hladnejša od smrti
Leta 1960 so v Ljubljani – na eksperimentalnem Odru 57, v Viteški dvorani Križank – krstno uprizorili Antigono, prvo slovensko Antigono, Smoletov rimejk slovite Sofoklejeve Antigone, zgodbe o punci, Antigoni, ki hoče po vojni na vsak način pokopati svojega izdajalskega brata, Polinejka. Kreont, novi kralj, pokopa ne dovoli. »Polineika izdajalca pa treščite onstran zidu, za žrtje grabežljivih ptic, hijen, podgan, psov, poljskih miši in kar je še takih bitij. Nobeden naj mu ne izkoplje groba. Njegova duša naj blodi brez odmora in pokoja!«
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kultura
V naših kinih groze ni več – če pa že je, potem je dizajnerska, parfumska. Med 15. in 19. aprilom bo v Kinoteki in Kinodvoru – v okviru Kurje polti, namenjene sršenju dlak in vzbujanju nelagodja – na voljo overdose prave, avtentične, originalne groze. Po malem vas najhujše čaka že v novih šokerjih (Aleluja, Kaj počnemo v mraku, Božji sin), še toliko več pa v starih, retrospektivnih, ki jih je podpisal legendarni Mario Bava (1914-1980), kralj italijanskega popa in eden izmed najvplivnejših filmarjev vseh časov. Bava – baročni, senzualni, multižanrski fantazist, sin filmarja (Eugenio Bava) in oče filmarja (Lamberto Bava) – danes slovi kot ta, ki si je izmislil giallo (alias il thriller morboso all’italiana), italijanski psihedelični, psihotromatični žanr groze in gorja, toda njegove ambicije so bile precej večje: ko gledate Dekle, ki je preveč vedelo (La ragazza che sapeva troppo, 1962), Šest žensk za morilca (Sei donne per l’assassino, 1964), Rdeči znak norosti (Il rosso segno della follia, 1969), Pet punc za avgustovsko luno (Cinque bambole per la luna di agosto, 1969) in Ekologijo zločina (Reazione a catena, 1971), imate občutek, da si je hotel na novo izmisliti tudi sam film.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Svet
Ko se je v francoskih Alpah na poti iz Barcelone v Düsseldorf raztreščilo potniško letalo nemške družbe Germanwings (Airbus A320, polet 4U9525), so se voditeljem Islamske države začele cediti sline: Upajmo, da ga je raztreščil naš mučenik! To bi bil udarec velikemu Satanu! To bi bila veličastna propagandna zmaga! Upajmo, da je bil naš!
Ne, ni bil njihov. Bil je naš mučenik.
Toda ko se je izkazalo, da nemški kopilot Andreas Lubitz, ki je samomorilsko strmoglavil potniško letalo, ni bil povezan z Islamsko državo (niti z Al Kaido, če smo že ravno pri tem), voditelji Islamske države niso stokali, ampak so si rekli: Zahod se bo uničil sam! To počne še bolje kot mi! Zakaj bi se mučili ter trošili denar, čas, energijo in kadre, če pa lahko to namesto nas bolje in učinkoviteje počne kar sam Zahod? -
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kultura | Film
Za razliko od animacije Deček in svet, ki nam pokaže, kaj se zgodi, ko otrok nenadoma odkrije kapitalizem, nam film Nikogaršnji otrok pokaže, kaj se zgodi, ko otrok nenadoma odkrije družbo – in družba njega.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Svet
Nacisti so med drugo svetovno vojno posneli propagandni dokumentarec, v katerem je bilo koncentracijsko taborišče Theresienstadt prikazano kot judovsko letovišče. Tam vidite nasmejane, dobro razpoložene Jude, ki igrajo šah, prikupne natakarice jim na teraso kavarne prinašajo kave in limonade, na odru igra orkester, otroci jedo sadje in bel kruh, odrasli berejo revije in časopise, na pošti dvigujejo bogate pakete, v bolnišnici imajo de luxe oskrbo, ženske delajo v prijetni šivalnici, kipar v ateljeju končuje svojo novo skulpturo in tako dalje. Judje imajo vse: šolo, knjižnico, gledališče, banko, molilnico, zelenice. Fasade kar sijejo. Le kdo ne bi hotel med vojno živeti tu, v Theresienstadtu?
