Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Profimedia

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Svet

    Vojna proti religiji

    Amerika je sredi nove vojne – vojne proti religiji. To je na Floridi poudaril tudi Newt Gingrich, eden izmed štirih kandidatov, ki so še ostali v bitki za republikansko predsedniško nominacijo. To so ponavljali tudi drugi – desničarski politiki, konservativni mediji, aktivisti krščanske desnice. V Ameriki se je začela vojna proti religiji! Gingrich je kakopak tudi povedal, kdo vodi to vojno – Barack Obama. Kar pomeni dvoje: prvič, da je treba Obamo premagati in ustaviti, in drugič, da mora zmagati religija, ne pa Obama. Ali religija ali Obama! Jasno, Gingrich je hotel reči, da je on ta, ki bo zmago prinesel religiji. Toda na Floridi potem ni zmagal

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

    To je vojna!

    Pri Varni hiši bi lahko napisal, da dokazuje, da je CIA bolj nevarna sebi in Ameriki kot al Kaidi. Pa nisem. Toda to lahko napišem pri filmu To je vojna!: CIA je bolj nevarna sebi in Ameriki kot pa al Kaidi. Lahko dodam tudi klicaj, da bom v rimi s filmom, ki je v rimi z Varno hišo, v kateri mora moški (Ryan Reynolds) rešiti moškega (Denzel Washington), da bi prišel do ženske – če bo njegova misija uspešna, ga bodo namreč povišali in premestili v Pariz, kjer živi njegova muza.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

    Varna Hiša

    Ko gledate akcijski film Varna hiša, hitro ugotovite, kako zelo vplivna je bila serija akcijskih filmov o amnezičnem tajnem agentu Jasonu Bournu, predvsem zadnji del, Bournov ultimat, ki ga je tako kinetično, tako frenetično in tako ringelšpilsko posnel Paul Greenglass, Evropejec. Tudi Varno hišo, ki povsem jasno pokaže, da za moške ni varnih hiš, je posnel Evropejec, ne Anglež, ampak Šved, Daniel Espinosa.

  • Cinema Komunisto

    Na začetku dokumentarca Cinema Komunisto, ki ga je posnela mlada srbska režiserka Mila Turajlić, piše: »To je zgodba o deželi, ki ne obstaja več – razen v filmih«. Toda to ni le zgodba o deželi, ki živi le še v filmih, ampak tudi zgodba o deželi, ki so jo skupaj držali le filmi, potemtakem zgodba o deželi, ki se je morala preleviti v film, če je hotela ostati skupaj, v enem kosu.

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Borut Krajnc

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Politika

    Hvalnica piratom

    Pirati so kriminalci, uničujejo gospodarstvo, zavirajo razvoj – treba jih je ustaviti! Na vsak način! Za vsako ceno! Tako nas prepričujejo mednarodne institucije, tako nas prepričujejo vlade, tako nas prepričujejo korporacije, tako nas prepričujejo nove zakonodaje, novi akti. V resnici je ravno nasprotno: pirati gospodarstva ne uničujejo, ampak ga spodbujajo. Razvoja ne zavirajo, ampak ga omogočajo. Če ne bi bilo piratov, bi še vedno živeli v kameni dobi. Brez piratov ne bi bilo razvoja niti evolucijskih skokov. Pirati spreminjajo svet.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Mumini lovijo komet

    Glasove finskemu animiranemu filmu, v katerem proti Zemlji drvi komet (in jo zadene), sta dala tudi Alexander Skarsgård in njegov oče, Stellan Skarsgård – jasno, za oba je bilo to le ogrevanje za Melanholijo, v kateri proti Zemlji drvi skrivnostni planet (in jo zadene). Tole je izključno za otroke, ki imajo še občutek, da je čas dolga, počasna, plišasta, waldorfska reka, v kateri je zrasla Björk.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Nanga Parbat

    Brata Messner, Günther (Andreas Tobias) in Reinhold (Florian Stetter), se leta 1970 ločita od himalajske ekspedicije in na vrh gore Nanga Parbat kreneta po svoje. Ko sestopata, Güntherja odpihne plaz. Joseph Vilsmaier, avtor Stalingrada, njun sestop posname kot bitko za Stalingrad: obkoljena sta z nepredvidljivim »sovražnikom«, stalno sta na muhi, vsaka skala je ostrostrelec, nikoli ne vesta, od kod bo priletelo, toda vesta, da bo. Ko se ločita od ekspedicije in kreneta po svoje, je tako, kot bi rekla: Midva ali vi! Ali pa: Razkropimo se! Ker pa Vilsmaier išče predvsem najbolj kontroverzne, najbolj tabloidne aspekte te spodletele ekspedicije, je drame in napetosti tu manj, kot bi pričakovali – precej manj kot v precej nižji Severni steni Eigerja.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni otok

    Če ste gledali matinejsko, ringelšpilsko Potovanje v središče Zemlje, potem veste tole: vse, kar je pisal Jules Verne, je res! Središče Zemlje res obstaja. Sean (Josh Hutcherson), ki je v prvem Potovanju to izkusil na lastni koži, dobi zdaj dedkov tajni signal, da tudi Vernov Skrivnostni otok res obstaja. In še preden rečete Otok zakladov (ali pa Otok Liliputancev), se že v družbi svojega očima (Dwayne »The Rock« Johnson), pilota (Luis Guzman) in njegove hormonske hčerke (Vanessa Hudgens) zavihti na Južni Pacifik, kjer ga »onstran mavrice« čaka utopični otok, ki so ga veliki pisatelji, od Verna do Swifta in Stevensona, zavijali v literarne fikcije, da ga ljudje ne bi slučajno iskali. Če bi ga našli, bi ga kolonizirali, skomercializirali, zlorabili in uničili. Da bi ga pisatelji rešili, so morali ustvariti vtis, da ne obstaja. Verne in ostali so pač ugotovili, da je resnica najboljša fikcija.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Zaobljuba ljubezni

    Zaobljuba ljubezni je tako za lase privlečena, da so jo morali posneti po resnični zgodbi. Vsaj tako pravijo. Predstavljajte si moškega, ki se loči – najde si mlajšo ali pa kaj takega. Nekdanja žena se obrne proti njemu, dela se, da ga ne pozna, obnašati se začne čudaško in zoprno, nenadoma začne kazati povsem drugačen karakter, med njiju pride zid. Ločitev pač.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Ženska, ki poje

    V kanadski Ženski, ki poje, posneti po gledališki igri libanonsko-kanadskega dramatika Wajdija Mouawada, v Kanadi umre Nawal Marwan, priseljenka z Bližnjega vzhoda. Njena otroka, Simon (Maxim Gaudette) in Jeanne (Mélissa Désormeaux-Poulin), potem odpotujeta na Bližnji vzhod, da bi svojemu očetu in svojemu polbratu izročila materini pismi, toda tam dobita več, kot sta iskala. Bližnji vzhod izgleda kot nadaljevanje starogrške tragedije z drugimi sredstvi – tu imate sicer Ahila s smodnikom, toda trik je spet v njegovi peti.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Nevarna metoda

    Čas, v katerem se je rojevala psihoanaliza, je bil zategnjen, zapet, zadržan, statičen, formalističen, puritanski – in tak je tudi slog Nevarne metode, v kateri David Cronenberg popisuje kostumsko rojevanje psihonalize, ki izgleda kot staromodna Merchantova produkcija Ivoryjeve adaptacije Forsterjevega romana (dejansko Cronenbergova adaptacija Hamptonove dramatizacije Kerrove rekonstrukcije »velikega odkritja«), le da telo Sabine Spielrein (Keira Knightley), ki pride med Sigmunda Freuda (Viggo Mortensen) in Carla Junga (Michael Fassbender), tako krčevito žlobudra, da bi ji Vatikan, mistični varuh patriarhalne družbene ureditve, predpisal eksorcizem.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Kronika

    Ljudje se stalno snemajo – vsak svoj korak jutjubizirajo, fejsbukirajo, videoblogirajo, podkastirajo, dokumentirajo, arhivirajo. To so »znaki življenja«, ali bolje rečeno: to, da se snemajo, je edini dokaz, da so še živi. In v tem je nekaj morbidnega. V nekem smislu so že mrtvi. Dogaja se jim to, kar se zgodi junakom Čarovnice iz Blaira in Cloverfielda: ko obsesivno, tako rekoč fetišistično in cinefilsko snemajo svoje življenje, posnamejo svojo smrt.

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Profimedia

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Svet

    Za božjo voljo, ustavite nas!

    Slovenska politična elita je volitve preživela. Vedno jih preživi. Stalno se perpetuira. Zakaj? Trik je kakopak v strankah, ki svoje kandidatne liste še vedno sestavljajo partijsko – še vedno vodstva odločajo, kdo bo na listi in na katerem mestu bo. Mar ne bi bilo lepo in higienično, če bi o tem, kdo bo na listi in na katerem mestu, odločale strankarske volitve? Mar ne bi bilo čudovito, če bi o tem, kdo naj kandidira, odločalo članstvo – ali pa če bi o tem odločali volivci te stranke? Toda preden bi lahko članstvo ali volivci na strankarskih volitvah odločili, bi potrebovali predvolilno kampanjo – v vsaki stranki posebej. To bi bila izredno lepa priložnost, da izvemo resnico. Tu namreč desničarji ne bi več mogli napadati levičarjev, ampak svoje tekmece – desničarje. Neprecenljivo.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Izdana

    Za režiserja, ki je že pred leti oznanil, da ne bo več snemal filmov, ima Steven Soderbergh kar impresiven opus. Studijski hiti – recimo Oceanovih 11, 12, 13, Erin Brockovich – mu ratinge ohranjajo tako visoko, da lahko ostale filme dela po svoje, saj veste, z arty, antistudijsko, nenališpano estetiko Seksa, laži in videotrakov, Kafke, Cheja, Solarisa in Shizopolisa.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Zaklonišče

    Če ste kdaj gledali stare ameriške hladnovojne vzgojno-propagandne dokumentarce, s katerimi so panične Američane učili, kako se zaščititi v primeru sovjetskega atomskega napada, potem si lahko živo predstavljate, kaj se dogaja v glavi Curtisa (Michael Shannon), družinskega človeka iz ruralnega Ohia, ko se začne nebo temniti, ko začne padati umazani, kisli dež, ko začne treskati, ko začnejo strele izgledati kot »znamenja« in ko ga začnejo tlačiti moraste sanje, paranoidne vizije bližnje apokalipse.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Zapiti dnevnik

    Tisti, ki so poznali ameriškega novinarja Hunterja S. Thompsona, so rekli, da česa tako čudaškega in odbitega, tako živčnega in intenzivnega, tako agresivnega in paranoidnega, tako žaljivega in pikaresknega, tako apokaliptičnega in nagonskega, tako zabavnega in ciničnega, tako matadorskega in karizmatičnega, tako furijastega in pretiranega, tako teatraličnega in neudomačljivega še niso videli, toda vsi so hoteli pisati kot on. Vsi so hoteli pisati bizarno, divje, eksplozivno in nebrzdano.

  • Konec evropskega sna

    Za revolucijo morajo razmere dozoreti. Tako je govoril Marx. In potem je čakal, da bodo razmere dozorele. Nekajkrat se je zdelo, da so dozorele, a do revolucije potem ni prišlo. Razmere pač niso dovolj dozorele. Čakal je in čakal, a ni dočakal.

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

    Podzemlje: prebujenje

    In vi ste mislili, da so problem vampirji in volkodlaki – ne, problem je človeštvo. V prvih treh delih Podzemlja, ki je poletelo leta 2003, ste gledali vojno med vampirji in volkodlaki – med dvema »klanoma«, no, med dvema fanatičnima, karizmatičnima, krvoločnima družinama. Konflikt je bil šekspirjanski, toda podžgan s tempom računalniških igric, baletnim vizualnim dizajnom Matrice in usnjenim, neogotskim, vampirskim seksapilom Kate Beckinsale, nove akcijske junakinje, pri kateri ste se vedno bali, da jo bo borilni, destruktivni gusto tako prevzel in tako ponesel, da bo prebila scenografijo in padla v drug film, recimo v Nevidno zlo, akcijsko franšizo, ki jo pilotira Milla Jovovich.

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

    Grivasti vojak

    Ko gledate Grivastega vojaka, imate občutek, da ga je Steven Spielberg posnel za tiste, ki sta se jim zdela Reševanje vojaka Ryana in Schindlerjev seznam, njegova filma o II. svetovni vojni, preveč brutalna, preveč krvava in preveč sadistična. Ali bolje rečeno: Grivasti vojak je vojni film za tiste, ki ne marajo vojnih filmov.

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

    Marčeve ide

    Če ste opazovali slovensko predvolilno kampanjo in povolilno licitacijo, ki je itak izgledala kot nadaljevanje predvolilne kampanje, potem ste videli politično korupcijo, zvijanje demokracije, manipuliranje, šikaniranje in izsiljevanje, dvojne in trojne igre, umazane trike, igre moči, zakulisne kupčije, taktiziranje, nenačelnost, oportunizem, egoizem in cinizem. Ironija je v tem, da so vsi ti politiki obljubljali, da vam bodo izboljšali življenje – in seveda, da bodo spremenili svet. Ironija je precej hujša, če se niste vprašali: ali lahko kateri izmed teh politikov izboljša naša življenja?

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Borut Peterlin

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Družba

    Houston, težave imamo!

    Američani so se na Luni izkrcali s pomočjo tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa – Tito ga je Kennedyju prodal leta 1961, v zameno pa dobil ogromno denarja, s katerim je Jugoslavija v šestdesetih letih prešla v obdobje razcveta. To je premisa dokudrame Houston, We Have a Problem!, ki naj bi jo posnela Žiga in Boštjan Virc – triminutni napovednik za njuno šokudramo si je na spletu prvi teden ogledalo že več kot 600.000 ljudi, okrog 250.000 ljudi pa si ga je ogledalo že prvi dan. Kar je ogromno, še zlasti, če pomislite, da je šlo bolj ali manj za kost, s katero sta skušala pritegniti potencialne investitorje. No, odziv je bil tako silovit, tako evforičen in tako globalen, da lahko rečemo le: testna projekcija je uspela.

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Sneg na Kilimandžaru

    V filme se je spet vrnil razredni boj. A da se razumemo: boj med razredi, ne pa boj med pripadniki istega razreda. Tega razrednega boja je bilo v filmih vedno dovolj – pripadniki istega razreda so bili drug drugemu pes. Zdaj pa so pripadniki istega razreda končno spregledali, da so izkoriščani in da jih izkoriščajo drugi, višji razredi. Problem so višji razredi, ne pa pripadniki tvojega razreda. Kar seveda pomeni, da junaki odkrivajo razredno zavest – in razredno solidarnost.

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Obuti maček

    Ko ste že mislili (in upali), da je DreamWorks izčrpal serijo o Shreku, jo izcuzal in odpisal, je iz nje skočil Obuti maček, mušketirski lik, ki je – z glasom Antonia Banderasa – debitiral v Shreku 2. Obuti maček je namreč sequel serije o Shreku in obenem prequel, saj nas odpelje v sirotišnico, v kateri je zrasel Obuti maček, ki ga obtožijo zločina, s katerim pa dejansko nima nobene zveze, tako da zdaj, v »sedanjosti«, še vedno išče načine, da bi dokazal svojo nedolžnost in rešil svoj ugled, kar ga pripelje v situacije, v katerih se je nekoč znašel Banderas, bodisi v Zorroju ali Desperadu.

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Tihotapci

    Islandci so pred štirimi leti posneli akcijski triler Reykjavik-Rotterdam, v katerem nekdanjega tihotapca, ki se posveti družinskemu življenju, potegnejo nazaj v tihotapsko shemo – hja, na last job. Akcijski triler? Islandci? Mar jih ni skoraj sedemkrat manj kot Slovencev? Koscenarist te žanrske delikatese je bil Arnaldur Indriðason, islandski pisec kriminalk, eden izmed kraljev sodobnih »skandinavk«, prevajan v vse svetovne jezike, tudi v slovenščino.

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Izlet

    Slovenci so svetovni popotniki, ekstremni športniki, maratonci, alpinisti, sprehajalci, pohodniki – gibalci. Komaj čakajo, da se premaknejo. Toda slovenski filmi so vedno tako statični, tako negibni, tako mrtvi. Vedno so tudi bili. Vedno so komaj čakali, da se ne premaknejo. Gibanje so slabo prenašali, če ne že kar sovražili.

  • Ljubim te – jaz tebe tudi ne!

    Ko je Gregor Virant rekel NE Zoranu Jankoviću, so se vsi le začudeno vprašali: kaj se je zgodilo? Kaj je pa to? Kaj je bilo sploh to, kar se je odvrtelo pred našimi očmi? Kaj smo videli? Kaj se je torej zgodilo? Nič, zgodilo se je to, kar se je leta 1910 zgodilo v Chicagu.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 1. 2012  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

    Angleška pita

    Grčija morda ni seksi, toda štirim deviškim tinejdžerjem iz južne Anglije, ki se utapljajo v dolgčasu in neuslišanosti, že na daleč diši po seksu, zabavi, pijači, seksu, zabavi, pijači, seksu. In še enkrat seksu. Grčija je orgija! Dekadenca! Superhudo! Mental! Vukojebina, v kateri živijo, je eno samo poniževanje – sošolke jih nočejo, starši jih žalijo. Ne le da izgledajo kot najslabši možni izgovor za »boy band« – taki, kot so oni, običajno v slasherjih končajo med prvimi žrtvami maskiranega psihopata. Čas je, da spokajo v Grčijo, toda ko pridejo tja, pristanejo v apartmaju, ki izgleda kot dopolnilo tistega »najslabšega stranišča na Škotskem«, o katerem je pel Trainspotting, in kot parodija stereotipov o grški stvarnosti – vse je razsuto, postano, dotrajano.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 1. 2012  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

    Le Havre

    Če ste videli Sekula-Burchev dokumentarec Pozabljeni prostor, potem veste, da so kontejnerji motorji globalizacije, motorji neoliberalnega kapitalizma: kontejnerji so znižali vse stroške, tudi stroške delovne sile, s čimer so jo zlagoma povsem razvrednotili in deklasirali. Kontejnerji, pošastni simboli kapitalistične učinkovitosti, racionalnosti, ekonomičnosti in reda, so ustvarili nered in socialne katastrofe – svet so destabilizirali. Množice deklasirancev, ki se zgrinjajo v favele in slume, in množice beguncev, ki se tihotapijo na Zahod, so žrtve kontejnerjev.

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Miro Majcen

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Politika

    Igre moči

    Gotovo se spomnite zgodbe o tem, kako so Napoleona – politično »pošast« – zaprli na Elbo, otok, ki leži ob italijanski obali. Nekateri – recimo Avstrijci – so načrtovali celo njegovo likvidacijo, a so si potem premislili, medtem ko so Rusi grozili, da bodo »pošast« osvobodili, če njihovim ozemeljskim zahtevam po Poljski ne bodo ugodili. Napoleon – povsem odsoten in paraliziran, ves ponižan in interniran – je bil še vedno žeton v evropskih igrah moči. Vsi so se ga bali – in drug drugega so strašili z njim. Ostali so imeli mogočne vojske in orjaške proračune, Napoleon pa je imel le prgišče služabnikov in kuharja, toda to je bilo dovolj, da je bil strah in trepet, jeziček na tehtnici, player. Pokeraško rečeno: v rokah ni imel ničesar, pa je kljub temu sodeloval v veliki politični partiji pokra.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Ženske iz šestega nadstropja

    Film Ženske iz šestega nadstropja, postavljen v leto 1962, je razredna farsa, ki pa je tako mehka, fantazijska in ziheraška, da misli, da ima rob – kot da bi se ustrašila svoje lastne premise, ostane na varni strani razredne napetosti. Napetosti so tu le seksualne. Jean-Louis Joubert (Fabrice Luchini), premožni borzni posrednik, tipični pariški buržuj in družinski človek, na lepem odkrije diskretni šarm šestih španskih služkinj, ki živijo nad njim. Vsaka ima svojo žalostno zgodbo, vse so slabo plačane, vse so v Francijo prebegnile pred Francovim režimom, vse so temperamentne, poskočne, optimistične, tople in nesebične, polne življenja, čudno žive in vitalne – María (Natalia Verbeke) je celo tako lepa, mlada in seksi (chica jamon!), da ga začne vidno vzburjati. Flamenco! Ja, Jean-Louis, še malo prej ves zapet, rigiden in mrtev, čudežno oživi. Naloga delavskega razreda je, da zabava in osrečuje oligarhijo – da ji torej vrača elan in joie de vivre.