Gregor Kocijančič
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Če ste se kdaj po naključju spraševali, kako naj bi zvenela zmes (synth)pop baladnika The Weeknda, rage-rap vizionarja Playboija Cartija in trap velikana Travisa Scotta, lahko dokaj točen odgovor najdete na prvencu kenijsko-ameriškega glasbenika, nekdanjega varovanca Kanyeja Westa, ki ustvarja pod psevdonimom KayCyy. Ja, ko tako razčlenimo vplive, na katere se dokaj neposredno sklicuje, ga zlahka označimo za neizvirnega, vendar to ne pomeni, da mešanica zvokov, ki jo predstavlja na (pre)kratki plošči TW2052, ni sveža in učinkovita – daleč od tega. Za tako prepričljiv izdelek pa je precej odgovoren francoski prvak stadionskega elektra Gessafelstein. Ta podpisuje celotno instrumentalno plat albuma, ki je resda nostalgična po osemdesetih, a je sočasno odločno zazrta v prihodnost.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Salami Rose Joe Louis: Akousmatikous
Lindsay Olsen je bila nekoč podnebna znanstvenica, ki je v prostem času ustvarjala abstraktne, jazzovsko obarvane beate, navdihnjene z odbitimi znanstvenofantastičnimi koncepti in obogatene z zasanjanim soulovskim vokalom. Nišno, a zvesto občinstvo je našla na platformi Bandcamp, zatočišču za glasbene outsiderje, kakršna je sama, nato pa je njeno neizmerno nadarjenost prepoznal Flying Lotus, prvi mož abstraktnega hiphopa. Akousmatikous je že druga plošča, ki je izšla pri njegovi založbi Brainfeeder, avtorica pa se je v njenem varstvu poglobila v še bolj čudaški zvok, ki je poln majavih, rahlo razglašenih synthovskih akordov, nalomljenih minimalističnih ritmov in eteričnih vokalnih harmonij. Zares edinstven zvok, ki za zdaj še nima pravega tekmeca.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Kralj remiksov Kaytranada, z grammyjem ovenčani kanadski superproducent haitijskih korenin, ki je v dokaj kratki, a izjemno plodni karieri sodeloval z marsikaterim prvoligašem s polja R & B-ja, hiphopa, popa in neosoula, se je ponovno združil z navihanim portlandskim raperjem Adamom Danielom, ki ustvarja pod psevdonimom Aminé.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Portret
Masayah / Raperka in pevka ter novinka leta, ki je na prvencu izlila žalujoče srce
Ko je dvaindvajsetletna Ankarančanka Mia Puhar Rodin, ki po novem živi in ustvarja v Ljubljani, predlani za Mladino spregovorila kot temeljna predstavnica renesanse slovenskih raperk – naglega vzpona domačih ustvarjalk, ki so prekinile dolgo obdobje raperskega patriarhata –, je njen skromni diskografski opus zajemal le peščico singlov. Čeprav je od tedaj minilo manj kot dve leti, se lahko hiperproduktivna glasbenica danes pohvali kar z dvema dolgometražnima albumoma.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Sam Eastgate, nekoč frontman vplivne, a kratko živeče zasedbe Late of the Pier, danes pa indie outsider, ki zasanjane funkovske in synthpopovske skladbe brez pompa izdaja za precej nišno občinstvo, je med pandemijo obtičal v Mehiki in tam posnel tretjo solistično ploščo Fase Luna. Te okoliščine pojasnijo, zakaj plošča, na kateri je avtor skoraj popolnoma opustil elemente elektronike in se s polno paro osredotočil na majavi kitarski zvok, zveni tako hipijevsko ležerno, s soncem prežgano, rahlo zapohano in nekoliko leno. Zdi se, da je opustil kakršnekoli ambicije po nadaljnjih komercialnih prebojih in začel ustvarjati predvsem zase, zato je precej nenavadno, da je pri tem izgubil svoj avtorski glas in začel zveneti kot kopija Maca DeMarca.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Mike Dean, eno od ključnih imen produkcijske plati komercialno uspešnega hiphopa in eden daleč najbolj zaželenih zvočnih inženirjev v industriji, je med pandemijo začel snemati synthovske džeme, ki se klanjajo zapuščini očakov, kot sta Tangerine Dream in John Carpenter. 4:23 je že četrta plošča v seriji izdaj napol kuhanih vesoljskih epopej, ki nastajajo v Deanovem domačem muzeju vintidž strojne opreme, in že četrti dolgometražni dokaz, da se Mike Dean odlikuje predvsem v vlogi producentskega strica iz ozadja. Album, na katerem večkrat zapoje kanadski pop velikan The Weeknd, ki izdelek podpisuje tudi kot izvršni producent, v najboljših trenutkih zveni kot soundtrack kakšnega znanstvenofantastičnega B-filma, v najslabših, ki jih ni malo, pa kot generična spremljevalna glasba tutorial videov z YouTuba.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Čeprav so številni hiti z drugega albuma Jacka Harlowa suvereno zavladali na TikToku, uzurpirali zvočnike v garderobah trgovin H & M in lep čas krasili sezname najbolj priljubljenih rap pesmi, se zdi, da se svet skorajda soglasno strinja, da je bila plošča razočaranje: zvenela je kot izrazito generična, enolična in povsem očitna imitacija kanadskega slavčka Draka. Na tretji plošči skuša raper vtis popraviti tako, da se stvari loti bolj zrelo: beate zaznamujejo boombapovski ritmi in soulovski sempli, predvsem pa nas skuša Harlow očarati z osebnoizpovednimi besedili, v katerih se baha s ponižnostjo in razgalja svojo ranljivost. Napredek se zdi na prvi pogled dokaj očiten, a se je pravzaprav zgodil le na izrazito površinski ravni.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Pred nekaj leti je ameriška televizijska mreža PBS pripravila portretni prispevek o kantavtorju Macu DeMarcu in ga predstavila kot učbeniški primer »neodvisnega indie glasbenika, ki mu uspeva v digitalni dobi«. Televizijsko ekipo je sprejel v studiu in novinarju predvajal degustacijsko porcijo iz svoje neskončne zakladnice neobjavljenih demo posnetkov. Nekajsekundni odlomek navihanega funk džema, ob katerem se je avtor nagajivo smehljal in pozibaval glavo, kot bi bil bubblehead figura, je v značilno skromni maniri opisal kot »totalne smeti, ampak smeti, ki jih je bilo zabavno ustvariti«. DeMarcovo zvesto občinstvo se z oznako ni strinjalo. »Če so to smeti, sem jaz rakun,« je pripomnil eden od navdušencev. »To poslušam dvajsetkrat na dan in ne mislim nehati,« je priznal drugi, kar nekaj pa jih je izrazilo željo, da bi DeMarco »posnel celoten album takšne muzike«. Bili bi skromni, če bi rekli, da jih je le uslišal.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Alfa Sakitoleko, eden ključnih predstavnikov brbotajoče londonske jazz scene, ki bo julija skupaj s spremljevalnim kvartetom nastopil na Jazz festivalu Ljubljana v Križankah, predstavlja svojo peto ploščo. Čeprav ta nekajkrat izda, da je glasbenik ljubezen do jazza vzgojil prek poslušanja mojstrovin beatmakerskih očakov, kot sta Madlib in J. Dilla, se avtor v dobršnem delu albuma ne spogleduje s hiphoperskimi vzorci in se kot skladatelj in pianist popolnoma razbohoti v pompoznih jazzovskih epopejah. Te so kompozicijsko precej pestre, zato lahko cenimo trenutke, v katerih avtor intenzivno vzdušje razbremeni z intimnejšimi skladbami, predvsem tiste, v katerih protagonist v značilno spokojnem slogu zarepa ob spremljavi toplih klavirskih akordov in ležernih, a čvrstih beatov.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
Dve leti po oznanitvi konca dvojca Daft Punk je njegov nekdanji član Thomas Bangalter oboževalce razveselil z napovedjo prvega solističnega albuma po dvajsetih letih. A če se boste plošče Mythologies lotili, hrepeneč po svežih plesnih bangerjih, boste skoraj zagotovo razočarani. Gre za zbirko orkestralnih skladb, ki jih je avtor napisal kot glasbeno spremljavo za baletno predstavo, v njih pa ni ne duha ne sluha o inovativnosti, ki je Bangalterja spremljala vso ustvarjalno pot. Avtor se dokaj neposredno pokloni velemojstrom s konca 19. stoletja, pri čemer so sicer impresivne že njegove skladateljske veščine, a plošča vseeno zveni kot zbirka generičnih in anahronističnih pastišev, ki vsekakor ne bi bili deležni tolikšne pozornosti, če jih ne bi podpisal sloviti pionir francoskega housa.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Čeprav bo plošča No Highs v veličastnem opusu Tima Heckerja verjetno obveljala le za nekoliko odvečno fusnoto, je lahko njen učinek, ko ji prisluhnemo v pravih razmerah – kot so denimo dobre slušalke, deževno vreme in eksistencialna kriza – izjemno buren in čustven. Hecker nas kot mojster ustvarjanja počasi kotaleče se drame ponovno zapelje po premišljenem dramaturškem loku, za kar si moramo resnično vzeti čas in zadevo poslušati od uverture do zadnjega izdihljaja. Album, ki pogosto spominja na glasbo, kakršno Geoff Barrow ustvarja za znanstvenofantastične filme Alexa Garlanda – v tej trditvi se resda skriva očitek neizvirnosti, a gre pravzaprav za pohvalo – je šibkejši v elektroakustičnih trenutkih in prepričljivejši, ko brnijo le synthi.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Producentka, pevka in raperka Yaeji, Američanka korejskih korenin, ki se je sprva uveljavila kot didžejska zvezda newyorškega podzemlja, je v dobrih petih letih z ducatom izjemnih singlov, dvema malima ploščama in mikstejpom zgradila tako dodelan, v hipu prepoznaven zvok, da je težko verjeti, da je plošča With a Hammer njen prvenec.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
V tandemu s sestro Halle je mlada pevka Chlöe Bailey dostavila že presenetljivo prepričljive R & B-bangerje, ki so suvereno dokazali, da lahko preobrazba otroških TV-zvezdnikov v pop glasbenike včasih obrodi tudi odlične sadove. Zdaj, ko je Halle zaposlena z razvpito predelavo Disneyjeve Male morske deklice, pa je Beyoncéjina varovanka Chlöe posnela prvo samostojno ploščo. Ta se začne zares obetavno, kmalu pa postane jasno, da bi bilo za njen sloves verjetno bolje, če bi počakala na sestro, saj se sama v studiu očitno ne znajde najbolj. Predvsem je zgrešila z izbiro sodelujočih producentov – podlage zvenijo izrazito generično –, ponesrečen pa je tudi nabor gostujočih vokalistov: njihovi medli nastopi namignejo, da so na album vskočili iz gole želje po dobičku.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Momljajoči R & B-slavček 6lack se je mainstreamovskemu občinstvu med pandemijo približal s sodelovanjem s skupino Gorillaz in Eltonom Johnom, na tretji dolgometražni plošči pa mu zdaj skuša ustreči s standardiziranim zvokom melanholičnega R & B-ja in hiphopa, ki zvodeni, še preden se nam uspe prebiti skozi prvo tretjino te mučno predolge plošče. Avtorjev izrazito čuteči odnos do ustvarjanja je od nekdaj rahlo osladen, zdaj pa se je z obema nogama trdno zasidral v pocukranih baladah, obogatenih s sentimentalnimi kitarskimi zankami. Daleč najnapornejša razsežnost plošče je njena enoličnost: resnično, ko slišite prve tri komade, ste jih slišali vseh 19. Atlantski raper že dobrih sedem let opozarja na svoj veliki potencial, od uresničitve tega pa se, žal, čedalje bolj oddaljuje.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Španska superzvezdnica Rosalía je nase sprva opozorila s posrečeno mešanico art popa in posodobljene različice flamenka, nato pa se je uveljavila kot vodilna ustvarjalka elegantnega, napredno mislečega raggaetona, ki ga je do popolnosti izpilila na lanski mojstrovini MOTOMAMI. Pred nedavnim se je zaročila z Rauwom Alejandrom, drugim imenom priljubljene portoriške reggaeton in latin trap scene, zaročenca pa sta slavnostni dogodek ovenčala z malo ploščo treh romantičnih duetov. Ti žal kažejo, da kemija med njima skoraj popolnoma izpuhti v trenutku, ko skupaj stopita za mikrofon. Ker nas je pevka v zadnjih letih razvadila z vztrajnim premikanjem mej v popu, nas zaročni EP pusti hladne, saj se v skoraj nobenem pogledu ne odmika od sivega povprečja visokokategornega latin popa.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Portret
Capital Crew / Glasbena skupina, ki nalezljivo spevne trap bangerje ustvarja kot po tekočem traku
»Včasih so mi govoril, da nimam dost ambiciji, zdej mi pravjo, da hočem preveč,« v enem od svojih novejših komadov z značilno nežnim glasom, obogatenim s konjskim odmerkom autotuna, zapoje Bine Kramar alias N3, frontman mlade trap skupine Capital Crew ali krajše CPTLC. Verz lepo povzame naglo evolucijo ljubljanskega kolektiva, ki je zgodbo zastavil izrazito neambiciozno, kot pravijo njegovi člani, so bend ustanovili »iz čiste zajebancije«, a si že od prvih korakov enostavno ne morejo pomagati, da ne bi kot po tekočem traku producirali nalezljivo spevnih trap bangerjev.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Odkar je mladi floridski (t)raper lastnoročno pomagal definirati zvok novodobnega momljajočega hiphopa, ki je tedaj kraljeval na platformi Soundcloud in se od tam hitro povzpel v mainstream, je minilo le dobrih šest let, a zdi se, da je svet nanj v vmesnem času popolnoma pozabil. Novo ploščo, zbirko podpovprečnih, izrazito generičnih trap komadov, predstavlja kot nadaljevanje prelomnega prvenca, s katerim se je povzpel med zvezde. To je le cenen trik, z njim nas skuša prelisičiti, da se je vrnil v nekdanjo formo, v resnici pa njegova glasba še nikoli ni bila tako izpraznjena, tako brez domislic. Lanski nastop na Ptuju je dajal vtis, da je njegova kariera v zadnjih izdihljajih, z novim albumom pa jo bo verjetno dokončno pokopal.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Polarizirajoči ameriški dvojec 100 gecs je z radikalno eksperimentalnim odnosom do ustvarjanja popa jutrišnjega dne, s katerim se je na sceno resno prebil malo pred začetkom pandemije, dvignil zares ogromno prahu – dvignilo pa se je tudi kar nekaj obrvi. 100 gecs je čez noč postalo eno najbolj pozornost zbujajočih imen internetnega glasbenega podzemlja, iz katerega pa se je dvojec kmalu izmotal: v hipu je pridobil kultni status in naklonjenost velikanskih hord skorajda fanatičnih oboževalcev, njegov prvenec je krasil marsikateri seznam najboljših albumov leta 2019. 10,000 gecs je zato ena najtežje pričakovanih letošnjih plošč in bili bi skromni, če bi rekli, da je 100 gecs ta pričakovanja le izpolnil.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Kultura
Preventivna zloraba tehnologije
KonS, platforma za sodobno raziskovalno umetnost, ki navdih za svoje ime črpa iz znamenitega dela Srečka Kosovela, saj se na svojevrsten način spogleduje tudi z zapuščino avantgarde, te dni po vsej Sloveniji predstavlja svoj megaprojekt KonSekvence: Fragmenti možnega ekosistema. Gre za pregled domačih umetniških praks, ki raziskujejo znanstvena področja, kot so umetna inteligenca, robotika, biotehnologija, bioinženiring in ekologija. Visoka znanost še nikoli ni bila tako dostopna, hkrati pa tudi umetnost še nikoli ni bila tako nedostopna.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Čeprav se na prvi pogled zdi, da hrupna kitarska plošča pomeni radikalen slogovni zasuk v opusu odličnega raperja iz Northamptona, gre pravzaprav le za logičen korak v nagli evoluciji njegove glasbe. Surova punkovska energija Slowthaia spremlja že od začetka ustvarjalne poti, po svoje pa ji poskočni ritmi, čvrste postpunkovske baslinije in distorzirane kitare laskajo še bolj kot hiphopovski beati, čez katere je v značilno vznesenem slogu kričal na prvih dveh albumih. UGLY je avtorjeva najtemačnejša plošča doslej, a ne zgolj na estetski ravni: čeprav so politično angažirani družbeni komentarji in duševne tegobe v njegovi glasbi že stalnica, še nikoli ni tako iskreno razgalil svojih duševnih stisk, povezanih z vsesplošno ogorčenostjo nad svetom.
-
Jonatan Leandoer96: Sugar World
Glasba, ki jo švedski cloud rap pionir Young Lean ustvarja s svojim stranskim projektom Jonatan Leandoer, je skorajda nadrealistična. Čeprav se sprva zdi predvsem kot neposrečena šala, v kateri protagonist, čigar pomanjkanje pevske nadarjenosti navadno rešuje ekscesna količina autotuna, zveni, kot bi se z vso silo trudil fušati, imajo njegove karaokovsko-croonerske pustolovščine neki nenavaden, težko opredeljiv čar. Očarljivost plošče lahko pripišemo predvsem prikupnim, namerno osladnim, vintidž zvenečim podlagam, ki jih podpisuje danski skladatelj Frederik Valentin, a tudi protagonistov nastop – čeprav je po tehničnih merilih enostavno porazen – pričara svojevrstno razpoloženje, v katerem lahko na trenutke uživamo tudi drugače kot zgolj ironično.
-
Ko vidimo, da na isti plošči nastopajo Stevie Nicks, Bad Bunny, Tame Impala, Beck in Thundercat, smo lahko takoj prepričani, da so jo zakuhali tisti navihanci, ki so v času pandemije v en komad uspešno strpali Eltona Johna in baltimorskega (t)raperja 6lacka. Seveda govorimo o napol fiktivni zasedbi risanih likov, o radikalno eklektičnih mojstrih združevanja nezdružljivega, ki pod vodstvom Damona Albarna, frontmana legendarne britpop zasedbe Blur, že dobrih dvajset let navdušujejo pod imenom Gorillaz.
-
Pred dobrim desetletjem je imela Anna Wise veliko možnosti za komercialni preboj. Njeno nadarjenost je takrat prepoznal tudi Kendrick Lamar in pevko angažiral pri ustvarjanju nekaterih svojih najbolje sprejetih hitov. To ji je leta 2016 prineslo grammyja. A očitno se odlikuje predvsem kot spremljevalna vokalistka: njeni solistični poskusi so se izkazali za precejšnje spodrsljaje. Prvenec je sicer imel nekaj svetlih točk, na novi plošči pa zares težko najdemo kaj vrednega pohvale. Popolnoma je pozabila na svoje R & B-jevske korenine in posnela neambiciozno zbirko medlih folkovskih jeremijad, v katerih srce v pretirano melodramatični maniri izliva ob spremljavi akustične kitare, godal in minimalističnih, rahlo okornih elektronskih beatov, ki se ne premaknejo nikamor.
-
Zevin / Glasbenica, ki ji je z »naredi-sam« pristopom uspel mednarodni preboj
Odkar pomni, v njej kipi neustavljiva želja po ustvarjanju. Čeprav ni imela ne glasbene izobrazbe ne znanja s področja videoprodukcije, se je pred dobrimi tremi leti odločila, da bo posnela svoj prvi komad in ga opremila z videospotom, ki ga bo zrežirala sama. Tako seveda stori še marsikdo, ki se želi v najstniških letih preizkusiti kot glasbenik, a le redkim uspe tako rekoč brez proračuna in brez zaledja izkušene ekipe že pri prvih korakih ustvariti tako profesionalen izdelek, kot je to uspelo Nives Cilenšek, 19-letni Ljubljančanki (rojena je leta 2003), ki igrive hyperpop bangerje ustvarja pod psevdonimom Zevin.
-
Yo La Tengo: This Stupid World
Od prve plošče indie veteranov so minila že skoraj štiri desetletja, a Yo La Tengo s sedemnajsto dolgometražno ploščo suvereno dokazuje, da mu tudi po tolikšni kilometrini še zdaleč ne zmanjkuje ustvarjalnega elana. Nasprotno: nepričakovano je izdal enega od nespornih vrhuncev svojega pestrega opusa. Surovo ploščo, ki jo je trojec posnel kar v živo in jo tudi sam sproduciral in zmiksal, odlikuje močan kontrast med nežnostjo in hrupnostjo, med katerima bend nenehno preskakuje – tudi znotraj posameznih skladb. V najboljših trenutkih se z značilnim motorik groovom poklanja klasikom krautrocka, kot sta Neu! in Can, ko pa se potopi v bolj umirjeno, rahlo folkovsko baladno razpoloženje, ki ga zaznamujejo precej morbidna besedila o smrti in žalovanju, zadeva nekoliko zvodeni.
-
Jonah Yano, kanadski glasbenik japonskih korenin, je nase prvič resno opozoril s sodelovanjem z jazzovsko zvezdniško zasedbo BADBADNOTGOOD in ta je občutno pripomogla tudi k produkciji njegove druge solistične plošče Portrait of a Dog. Ta je najočarljivejša takrat, ko se avtor popolnoma prepusti jazzovskim vplivom, in precej manj takrat, ko zatava v folkovske jeremijade. Takšni preskoki se navadno dogajajo znotraj posameznih skladb, zato je dokaj težko ločiti zrno od plev. Čeprav prijetno melanholičen, rahlo osladen, a masleno gladek jazz zaznamuje dobršen del plošče, se njeno jedro, žal, skriva v baladnem kantavtorstvu, ki je pogosto pretirano sentimentalno in melodramatično, hkrati pa izrazito medlo.
-
Eno od največjih glasbenih presenečenj novega leta smo doživeli že konec januarja: Lil Yachty je izdal psychrock plato, ki se v več komadih spogleduje z ležernim synthpopom, le v redkih pa z avtorjevim domačim terenom – hiphopom. Ne boste verjeli, dokler ne boste slišali: sloviti momljajoči (t)raper tokrat (seveda ob pomoči ekscesne količine autotuna) srce izliva čez podlage, ki na trenutke zvenijo kot poklon Pink Floydu, še pogosteje pa kot imitacija Tame Impale. Mala jahtica se je tako pridružila trendovskemu valu raperjev, ki na svojo glasbeno širino opozarjajo z radikalnimi slogovnimi preobrati – z ostrimi zavoji na polje »alternativne«, kitarske muzike. Je bila preobrazba v tem primeru uspešna?
-
BabyTron - Bin Reaper 3: New Testament
BabyTron je prvo ime izjemno nišnega odvoda podzemnega hiphopa, ki pogosto meji na parodijo, saj se v osnovi vrti okoli duhovitih enovrstičnic o vprašljivih virih zaslužka, predvsem o spletnih prevarah. Te poleg obskurnih popkulturnih referenc in opevanja Luke Dončića sestavljajo glavno tematsko rdečo nit BabyTronovih pesmi. Ne le zaradi prismuknjenih besedil, temveč tudi zaradi apatičnega sloga rapanja in ironične izbire semplov, na katerih temeljijo podlage, je BabyTronova glasba delovala predvsem kot posrečena šala, zdaj pa je zadevo ponesel na višjo raven: moči je združil z nekaterimi pomembnejšimi imeni s scene, a kljub temu ostal zvest svojim koreninam. Rezultat zveni kot kompromis med trolanjem in muziciranjem, ki uspešno združuje najboljše iz obeh svetov.
-
Množični hejterski odzivi na vesoljni uspeh mlade raperke iz Bronxa, ki ob spremljavi drill beatov rapa pod psevdonimom Ice Spice, so trenutno eden večjih spletnih misterijev. Čez noč je postala priljubljena tarča spletnih memov, v poplavi komentarjev pod njenimi viralnimi videospoti pa zares stežka najdemo kakšno pohvalo. A roko na srce, avtorica s kratkometražnim prvencem suvereno dokazuje, da je vse to sovraštvo popolnoma neutemeljeno: bahaške, vendar duhovite verze, ki so morda za njene raperske veščine na trenutke res nekoliko pregostobesedni, vselej dostavi v neusmiljeno hladni maniri, vse skupaj pa lepo zaokrožijo risankasto navihane podlage, ki že same po sebi pričarajo precej edinstveno razpoloženje. Če se Ice Spice, kot pravi, s tem EP-jem šele ogreva, bo zagotovo dvignila še ogromno prahu.
-
03 Greedo & Free Mike: Free 03
03 Greedo, novodobna legenda zahodnoobalnega gangsta (t)rapa in nekdanji član razvpite tolpe Crips, je bil pred dobrimi štirimi leti zaradi posesti drog in strelnega orožja obsojen na dvajsetletno zaporno kazen. Če se vam bodo nekateri posnetki z njegovega najnovejšega albuma, ki ga podpisuje skupaj s producentom Free Mikom, zdeli nekoliko nizkofidelični, je to zato, ker jih je kar nekaj posnel za rešetkami, brez profesionalne studijske opreme. Novi album, ki je zato izrazito surov in poln očitnih pomanjkljivosti, za katere je precej odgovoren tudi Free Mike, lahko dojemamo kot hladno predjed za vse, kar prihaja zdaj, ko je bil pogojno izpuščen. Držimo pesti, da bo pri prihodnjih studijskih pustolovščinah moči združil s kakšnim drugim producentom.
