Uredništvo
-
15. 12. 2020 | Družba
ROJSTVO DRŽAVE: Pojdimo na volitve!
Dr. Bojan Balkovec, izredni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so volitve kot način izbiranja zastopnikov prebivalcev, ki bodo v njihovem imenu odločali o skupnih stvareh, eden od stebrov sodobne demokratične družbe. V socialistični Jugoslaviji so imele volitve drugačno vlogo. Na njih se ni izbiralo, temveč potrjevalo na različnih ravneh preverjene kadre. Samoumevno je bilo, da je ena od osrednjih zahtev ob krhanju socialističnega monolita v osemdesetih letih v vzhodni Evropi tista po svobodnih volitvah. Prvi občutek svobodnih volitev smo pri nas doživeli aprila 1989, ko smo volili člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Do tedaj malo znani politik, sicer delegat v skupščini v Beogradu, Janez Drnovšek, je porazil Marka Bulca, ki ga je podpiral partijski aparat, je zapisal Bojan Balkovec.
-
14. 12. 2020 | Politika
Bojana Beović napovedala, da sproščanju ukrepov sledi »temeljita zapora države«
"Tega časa, ko bodo trgovine odprte in ko bile odprte šole do tega dela božično-novoletnih počitnic, je zelo malo, dober teden. Ni realno v dobrem tednu ponovno odpreti šole. Za odpiranje šol se je treba v sedanjem času zelo, zelo temeljito pripraviti. Epidemija je v Sloveniji zelo razširjena in šole so v tem primeru seveda tudi del epidemije, zato jih je res treba organizirati na varen način. Mislim, da je v tem primeru bolj smiselno, da so trgovine v teh regijah odprte teh nekaj dni, dober teden. Potem imamo ponovno kar temeljito zaporo države samo z družinskimi druženji."
-
13. 12. 2020 | Politika
VIDEO: Kako dobiti boj z epidemijo?
Da je vlada ubrala napačno strategijo v boju z epidemijo oziroma, da ukrepi ne dajejo rezultatov, je ta teden priznal tudi predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek. O tem, kako povrniti zaupanje v ukrepe, kakšne možnosti ima alternativna koalicija, da trend spremeni, sta v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija spregovorila odgovorni urednik Mladine Grega Repovž in Marko Balažic s spletnega portala Domovina.
-
14. 12. 2020 | Politika
Bojana Beović krivi ljudi v mladih državah, ki »nimajo tradicije spoštovanja države«
"Ni vse v ukrepih, ampak v kulturnem okolju, v katerem se izvajajo. Ljudje na teh območjih se ukrepov preprosto ne držijo. To je drugačna kulturna. Imamo kazni, vendar nimamo nadzora in to se izkorišča. V Sloveniji zelo spoštujemo človekove pravice, na katere se vsi sklicujejo, zato ne smemo na primer nadzorovati porok, ki so znane kot žarišča koronske krize. To je velika težava."
-
14. 12. 2020 | Družba
»Svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo«
"Od cepiv proti covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv kot po samem prebolevanju bolezni covid-19. Predvsem zato, ker cepivo – kot rečeno – ne bo povzročilo začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči virus, ki si tako v svojem gostitelju človeku vnaprej pripravi možnosti za okužbo in bivanje v naslednji prehladni sezoni. Zato svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo, saj cepivo zaradi prilagojene konstrukcije proteina bodice S vzbudi večje količine nevtralizacijskih protiteles, ki varujejo pred ponovno okužbo."
-
14. 12. 2020 | Družba
OSEMDESETA: Osvobajanje spolnosti
Mag. Maja Vehar, asistentka na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je po drugi svetovni vojni na Slovenskem na področju spolnosti prišlo do pomembnih sprememb. Od konca 50. let je dobivalo vedno večjo veljavo načrtovanje družine, za katerega si je zaradi številnih posledic splava prizadevala tudi država, ki si je želela pretrgati z dotedanjimi koncepti seksualnosti in na področju spolnosti uveljaviti socialistično moralo. "Tako je bilo v desetletjih po drugi svetovni vojni več prizadevanj glede spolne vzgoje, ki so jo izvajali v okviru delovanja družbeno-političnih in delovnih organizacij, zdravstvenih in drugih ustanov, vnesena pa je bila tudi v učne načrte osnovnih in srednjih šol ter programe nekaterih višjih in visokih šol."
-
13. 12. 2020 | Družba
»Državi je več do potrošništva kot do izobrazbe«
"Po toliko tednih izobraževanja na daljavo opažam, da učencem upada motivacija, tudi najboljšim. Če bodo otroci lahko šli v nakupovalna središča, v šole pa ne, to pomeni, da je državi več do potrošništva kot do izobrazbe."
-
13. 12. 2020 | Politika
»Pri podnebnem skepticizmu ne gre za dejstva, gre za mnenje«
"Podnebne spremembe niso stvar mnenja, ampak so dejstvo. Je pa res, da tisti, ki imamo takšno ali drugačno odgovornost glede upravljanja podnebnih sprememb, moramo, ne z nekim razumevanjem tega, ampak z nekim potrpljenjem, odločno voditi ta javni dialog, da bo dosežen splošni konsenz. ’Commonsense’, kot rečejo, da je to naloga vseh narodov, da brez tega, da bi to nalogo uspešno opravili in razogljičili svet do leta 2050, naši otroci in njihovi otroci nimajo prihodnosti. To ni stvar mnenja, to je stvar dejstva."
-
13. 12. 2020 | Družba
OSEMDESETA: Lepo je v naši domovini biti mlad
Dr. Darja Kerec, docentka na Oddelku za razredni pouk na Pedagoški fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da se današnji generaciji mladih morda zdi, da je bilo družabno življenje v Sloveniji v osemdesetih letih manj dinamično in zabavno, a to je lahko le bežen vtis ali spomin, povezan s posameznikovim dojemanjem lastne preteklosti ali splošnih družbenoekonomskih razmer, ki so v socializmu narekovale ritem delovnih in prostih dni. Čeprav se zdi, da ima Slovenija več dela prostih dni kot druge evropske države in članice EU, statistika izkazuje drugačne podatke in ti ne pritrjujejo tezi slovenskih neoliberalnih ekonomistov o padcu BDP zaradi preveč praznikov. V Sloveniji je dela prostih dni, ki ne padejo na nedeljo, 12. Avstrija jih ima 13, za uradnike in uslužbence institucij EU v Bruslju in Luksemburgu pa jih je predvidenih 17 (podatki EUR-Lexa za leto 2020), je zapisala Darja Kerec.
-
13. 12. 2020 | Kultura
Spletna projekcija nagrajencev festivala DOKUDOC
Na spletni strani Baze slovenskih filmov bodo danes od 21. do 24. ure na ogled zmagovalni filmi letošnjega mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC, ki je potekal septembra v Mariboru. Člani mednarodne žirije Rada Šešić, Hanka Kastelicová in Želimir Žilnik so za DOKUDOC izbrani 2020 izbrali dokumentarni film Hči Camorre, režiserja Siniše Gačića ter dva filma, ki sta prejela posebno omembo žirije: Zgodbe iz kuhinje, režiserja Miha Mohoriča in Korak bliže, režiserja Jerneja Kasteleca.
-
13. 12. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marka Matičetova iz zbirke Na tleh je nastalo morje.
-
12. 12. 2020 | Družba
FOTOGALERIJA: Petkovi protesti v avtomobilih
V Ljubljani so včeraj ponovno mirno in v skladu s predpisi NIJZ potekali petkovi protesti v avtomobilih. Udeleženci v okoli 20 osebnih vozilih so začeli voziti mimo parlamenta, nato pa krožili po okoliških ulicah.
-
12. 12. 2020 | Družba
»Zafrustriran sem z izkušnjo gledanja od doma«
"Kot cinefil si ne morem pomagati, kot da sem zafrustriran z izkušnjo gledanja od doma, preko računalniških ekranov, kar me boli. Filmi so umetniško delo, narejeni za projiciranje na veliko platno in te izkušnje ne more nadomestiti nič."
-
12. 12. 2020 | Družba
»Ti otroci strašansko nazadujejo«
"Otroci s posebnimi potrebami, ki živijo v nespodbudnih okoljih, se nam pospešeno izgubljajo, ne uspe nam jih pridobiti, sami ne znajo ali ne zmorejo narediti skoraj ničesar. Ne gre le za šolanje, pogosto se v takih družinah tudi ne bere, ne gleda izobraževalnih oddaj, se ne pogovarja o življenjskih problemih, gre za večplastno kulturno prikrajšanost. Ti otroci strašansko nazadujejo. Ko smo se septembra pogovarjali z njimi, so se številni zelo bali, da bi šolanje spet potekalo na daljavo, nekateri so jokali, ko so izvedeli, da bomo spet vse delali na daljavo. Ker je to taka frustracija. Res se mi zdi, da beseda frustracija najbolje opisuje naše trenutno delo in njihovo počutje.”
-
12. 12. 2020 | Družba
ROJSTVO DRŽAVE: Slovenci in identiteta
Dr. Jernej Kosi, docent na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je sredi osemdesetih let učitelj ekonomije in ljubiteljski zgodovinar Jožko Šavli na novo odkril in popisal zgodovino Slovencev. Ta zgodovina je bila veličastna, zmagoslavna in predvsem – zelo dolga. Slovenci Jožka Šavlija so se močno razlikovali od onih Slovencev, katerih zgodovino so v desetletjih po drugi svetovni vojni prebivalke in prebivalci Slovenije spoznavali v šolah oziroma v znanstvenih in bolj poljudnih zgodovinskih knjigah. "Za razliko od konvencionalnega povojnega prikaza slovenske nacionalne preteklosti, ki ga je oblikoval predvsem vodilni slovenski medievist druge polovice 20. stoletja Bogo Grafenauer, je namreč Šavli zagovarjal stališče, da naj Slovenci ne bi bili Slovani, ki so prišli izza Karpatov."
-
11. 12. 2020 | Politika
Kaj lahko preberete v novi Mladini?
Izšla je nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi (Najedanje pravne države). Osrednji intervju tokrat z vodjo strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović, dodatni pogovor pa z Rajkom Pirnatom, nekdanji dekanom Pravne fakultete v Ljubljani. Eugenija Carl je napisala pismo nekdanjemu kolegu Milanu Kreku, danes direktorju NIJZ, Grega Repovž pa v uvodniku piše o tem, da je čas za umik, saj je poraz že tu.
-
10. 12. 2020 | Politika
Janša dejal Toninu, da bo poskusil za en mesec odložiti Twitter, »ampak bo težko«
"Na sredinem sestanku sem predsednika vlade Janšo zelo lepo prosil, če za mesec dni odloži Twitter, ker bo iz rok vzel vse možne napade, stvari, ki jih počne opozicija. Vsi ti njegovi tviti se zelo velikokrat zlorabljajo, napadajo, ta vlada bo lahko veliko bolj mirno delala, če za en mesec odloži Twitter. Rekel je da bo težko, ampak da bo poskusil."
-
10. 12. 2020 | Politika
Ivo Hvalica: »Janši manjka demokratična komponenta«
"Nedvomno je aktualni predsednik vlade kot vodja dober, zna premisliti, je deloholik, je strateg. Njemu manjka demokratična komponentna. On tega tako rekoč ne pozna."
-
10. 12. 2020 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: OGROŽENA PRAVNA DRŽAVA
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi. Več preberite v letos že 50. številki Mladine, ki bo izšla v petek, 11. decembra. Na voljo bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina50
-
10. 12. 2020 | Družba
»Božičnih in novoletnih praznovanj ne bo, morali bomo poostriti prepoved gibanja«
"Najbolj smiselno je, da ljudje ostanejo doma. In da se ne srečujejo z drugimi oziroma srečevanje omejijo na največ eno drugo družino. Čas je tudi, da se sprijaznimo, da božičnih in novoletnih praznovanj ne bo. Seveda lahko z doslednim nošenjem mask, kar je zagotovo drugi najučinkovitejši ukrep, tveganje za okužbo zmanjšamo. Ampak maske tudi ne moremo nositi dosledno in vedno. Zato je to drugi najpomembnejši ukrep. Tretji pa je, da se ob pojavu simptomov takoj testiramo in poskušamo ugotoviti, s kom smo bili v zadnjih 14 dneh v stiku. Prav to je trenutno v Sloveniji težava. Zaradi velikega števila okužb ni več mogoče spremljati verig prenosov in zato bo morala Slovenija poostriti prepoved gibanja."
-
10. 12. 2020 | Družba
»Bi bilo treba državo zapreti najkasneje sredi oktobra?«
"Izhajajoč iz tako čvrste podpore, ki jo vodji svetovalne skupine izkazujeta stranka SDS in predsednik vlade, smo vse od začetka epidemije optimistično verjeli, da bo vlada strokovni skupini natančno prisluhnila in sledila njenim nasvetom. A videti je, da ni bilo tako. Kdo torej komu ni prisluhnil? Ali Janez Janša ni prisluhnil protežirani vodji svetovalne skupine, infektologinji Bojani Beović? Ali pa je morda ona preslišala zelo jasna opozorila vrhunskih znanstvenikov z drugih področij? Na primer tistih, ki so pripravili zelo dobre projekcije, na podlagi katerih bi bilo treba državo 'zapreti' najkasneje sredi oktobra? Kaj nam to pove o načinih komunikacije med vodjo skupine, skupino kot celoto, ministrstvom in vlado? Ali je vodja morda poskušala zastaviti tudi svojo politično pozicijo ali pa je za njeno ohranitev prilagodila strokovna priporočila? Vprašanja za razmislek. Zato toliko bolj odločno zagovarjam, da zdravniška zbornica ne sme biti odvisna od nobenega političnega vpliva, ne glede na opcijo, ki je trenutno na oblasti."
-
10. 12. 2020 | Družba
Dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so bila osemdeseta leta poleg dogajanja na drugih področjih v Sloveniji tudi izrazita prelomnica v odnosih med katoliško cerkvijo in državo. Vzroki so bili različni: zunanjepolitične razmere, položaj v Jugoslaviji, pa tudi kadrovske spremembe v cerkvenem vrhu v Sloveniji ter z njimi povezana spremenjena politika katoliške cerkve. Med zunanjepolitičnimi razlogi je bila na prvem mestu politika Vatikana, ki se je spremenila z izvolitvijo papeža Janeza Pavla II. "Čeprav je papež pri oblasteh zbujal zaskrbljenost zaradi protikomunizma, je kazal naklonjenost do Jugoslavije in njene politike, ki je bila v odnosu do verskih skupnosti precej blažja kot v večini vzhodnoevropskih držav, podobna pa so bila tudi mnenja obeh držav do nekaterih svetovnih vprašanj (mir, razorožitev, razmere v tretjem svetu)."
-
10. 12. 2020 | Svet
Eden najbolj perečih problemov v času ukrepov za zajezitev širjenja epidemije je šolanje od doma, saj doma mnogi učenci nimajo zagotovljenega primernega prostora ali internetne povezave, ki bi omogočala primerno izobraževanje na daljavo. Zato bodo iri dunajske kavarne od danes pa vse do božiča v popoldanskih urah svoje prostore spremenile v učilnice.
-
9. 12. 2020 | Politika
Ljudska protestna skupščina je danes v sporočilu za javnost zapisala, da je situacija v Sloveniji smrtno resna. Z današnjo akcijo prižiganja sveč želijo nazorno opozoriti na katastrofalne razmere glede okuženih in umrlih za covidom-19 in "kriminalno nesposobnost ter pomanjkanje smiselnih prioritet strahovlade pri obvladovanju epidemije". Protestniki poudarjajo, da je Slovenija trenutno na prvem mestu po smrtnosti na 100.000 prebivalcev na svetu ter dodajajo, da vsak dan zaradi posledic virusa umre za en avtobus prebivalk in prebivalcev Slovenije.
-
9. 12. 2020 | Družba
»Tonin je sprožil plaz medijskega linča, ki se nad mano izvaja na dnevni bazi«
"V oddaji Zadnja beseda nisem nikoli izjavila, da slovenski vojaki hodijo na misije v tujino pobijati lokalno prebivalstvo. So pa to večkrat izjavili vsi tisti, ki so me te dni neresnično citirali. Najdlje pri tem je šel gospod Matej Tonin z izjavo, da naj bi Slovensko vojsko obtožila vojnih zločinov, kar je popolnoma deplasirano. S to toksično in docela neresnično trditvijo je sprožil plaz medijskega linča, ki se nad mano izvaja na dnevni bazi, ter pritiskov in groženj, s katerimi se spravlja v hudo stisko tako mojo družino kot mene. Gre za evidenten poskus ustrahovanja z namenom utišanja, discipliniranja in podrejanja ter za jasno sporočilo slovenski družbi, da ima pravico do mnenja in svobode govora samo tisti, ki je na poziciji moči. Sama verjamem v moč dialoga, v moč soočanja različnih mnenj, kar je nenazadnje gibalo napredka."
-
9. 12. 2020 | Družba
»Sv. Nikolaj ženskam obuja lik pravega moškega«
"Soboški sv. Nikolaj je možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici."
-
9. 12. 2020 | Kultura
Najbolj prodajane knjige v novembru
Lestvici najbolj prodajanih knjig za odrasle ter otroke in mladino, ki jo v spletni knjigarni Mladinske knjige emka.si pripravljajo za razdobje preteklih 30 dni. Med knjigami za odrasle je na prvem mestu knjiga Urške Fartelj,220 stopinj poševno - preprosto in sveže vse leto, med otroškimi knjigami pa Repki Igorja Sakside in Roka Terkaja.
-
9. 12. 2020 | Družba
Dr. Božidar Flajšman, asistent na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je bila najpomembnejši ekološki dogodek, zaradi katerega je na začetku osemdesetih let nastalo močno ekološko gibanje, sredi leta 1984 razkrita ekološka katastrofa s polikloriranimi bifenili (PCB) v reki Krupi, ki jo je povzročila tovarna Iskra Semič. Ugotovljeno je bilo, da je v vodi Krupe in usedlinah v njeni strugi PCB, in to v koncentracijah, ki so 300- do 400-krat večje, kot je bilo po ameriških merilih dopustno. "Po mnenju Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora, ki je avgusta 1983 opravil analize, je bil izvir Krupe eden najbolj onesnaženih na svetu, vsekakor pa najbolj onesnažen izvir v Evropi."
-
8. 12. 2020 | Politika
»Janša je vso kariero zgradil na spopadu z režimom bivše države«
"Vladavina prava je zanj pojem, ki ga je mogoče poljubno raztegovati in tolmačiti, ga celo napeti do točke, ko je z njegovo zlorabo mogoče politične nasprotnike in žrtve dobesedno zlomiti. Brez odločnega družbenega odpora do takšnega početja bo Slovenijo perfidno pripeljal v razmere, ki jih politična literatura z eno besedo opiše kot avtokracijo."
-
8. 12. 2020 | Družba
OSEMDESETA: Kulturniška »opozicija«
Dr. Aleš Gabrič, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da se je položaj slovenskih intelektualcev razlikoval od položaja njihovih kolegov drugod v komunističnem svetu. Slovenija je bila odprta proti Zahodu, pretok ljudi in idej je bil bolj sproščen kot drugje. Generacije intelektualcev, ki so odraščale v socialistični ureditvi, so svoje poglede lahko izražale v legalnih revijah, čeprav so te doživljale politične pritiske in bile številne ukinjene na zahtevo komunističnih oblastnikov. Vodilni v Zvezi komunistov Slovenije (ZKS) so kritične intelektualce pogosto označevali za 'opozicijo' (ali opozicijo iz vrst kulturnikov oziroma kulturniško opozicijo), intelektualci pa so se bolj videli v vlogi samostojno mislečih angažiranih državljanov, katerih mnenja se v več točkah razlikujejo od programskih izhodišč ali politične prakse ZKS.
