Koga se boji Janez Janša?

Res prav nerodno je vsak teden, znova in znova spremljati, kako se anonimni troli, strankarski paramediji in kakopak tudi predsednik stranke SDS Janez Janša spravljajo na vsako akcijo, vsako izjavo, vsako intervencijo, ki jo pripravijo v Inštitutu 8. marec. Nerodno zato, ker je lahko razumnega človeka sram, ko bere žaljive, škodoželjne, lažnive zapise o Niki Kovač. Vsakič znova in vsakič hujše.

(Vzporedno) financiranje strank

Leta 1993 je skupina članov Združene liste socialnih demokratov, danes stranke SD, ustanovila Kalandrovo društvo, ki naj bi se ukvarjalo z razširjanjem in uveljavljanjem idej in vrednot socialne pravičnosti, demokracije, svobode in solidarnosti. A bolj kot to je bilo društvo namenjeno obvodnemu financiranju dejavnosti stranke. Združena lista socialnih demokratov je s pomočjo društva namreč prejemala sredstva, ki so jih društvu namenjale različne domače državne institucije. Še več, društvo je prek donacije britanske Laburistične stranke na prelomu tisočletja iz blagajne Westminstrske fundacije za demokracijo prejelo takratnih 5,5 milijona tolarjev. Denar naj bi bil namenjen organiziranju delavnic, ki jih je izvajalo društvo – teh so se sicer udeleževali predvsem člani stranke –, vendar pa je bil levji delež tega zneska, tako so tedaj zapisali pri Westminstrski fundaciji, v resnici namenjen zagotovitvi finančnih sredstev za produkcijo promocijskega gradiva stranke za državnozborske volitve leta 2000.

Poletje ’91 / Ali predvojna Slovenija izgleda kot Slovenija, ki trpi in mora nujno na svoje? Niti ne.

Čas slovenskega osamosvajanja je bil čas kamkorderjev – čas, ko so vsi Slovenci postali filmarji. Neprestano so se snemali. In potem s temi home movies težili vsakemu nič hudega slutečemu obiskovalcu. Prišel si h komu na obisk – in še preden si dobil kozarec vode, si že moral gledati posnetke zadnjega izleta ali zadnje rojstnodnevne zabave. Vse je bilo totalno dolgočasno in bolj ko ne negledljivo. Nenehno so šejkali. Kot da vozijo formulo 1. A tako je to: ko je Slovenec za kamero, se obnaša, kot da je za volanom. Kamera – volan: ista reč!

Golobova izbira

Žal je v Sloveniji tako, da se običajno na razpis za prvega moža policije prijavi kandidat, ki je že dogovorjen z notranjim ministrom in se lahko zanese na podporo vlade pri imenovanju. Tokrat je drugače. Notranji minister, vlada in njen premier Robert Golob bodo lahko izbirali med dvema kandidatoma – trenutnim vršilcem dolžnosti Senadom Jušićem in njegovim predhodnikom na mestu vršilca dolžnosti Boštjanom Lindavom. Bolje rečeno, notranji minister, vlada in premier bodo morali izbirati, prisiljeni bodo izbirati, in ta izbira ne bo enostavna. Razen morda glede politične kompatibilnosti (kar pa za vodjo organa v sestavi nikakor ne bi smela biti glavna primerjalna prednost) preostale reference govorijo v prid Lindavu.

TV komentar / Na POP TV se jim smili vsak kapital, nemški, slovenski, še hrvaški

Že dolgo si nismo tako iskreno želeli normalizacije javne televizije. Pa ne zato, ker opazujemo, kako četica ljubiteljev SDS ne zmore skrivati bolečin, ko končno izgubljajo iz rok ta za politične stranke nedovoljeni sadež, ampak ker oddaja 24 ur ta teden res pridno skrbi, da se naša želja, da bi lahko gledali čim manj njenih informativnih oddaj, povečuje. Začelo se je že pretekli četrtek, s prispevkom o tožbi ubogega nemškega kapitala, kako težko mu je v Sloveniji. Oh, ja, res. Ker so davki na dobiček nižji? Ker je cena delovne sile pri nas bistveno nižja? Ker imajo pribitke v svojih trgovinah dvakrat višje kot v Nemčiji? Ker lahko izkoriščajo sistem internih cen in notranjih »prodaj« znotraj koncernov? Ker njihove banke lahko pri nas zaračunavajo še enkrat višje obresti kot v Nemčiji ali Avstriji? Ali morda zato, ker na depozitne vloge lahko varčevalcem dajejo minimalne obresti? POP TV očitno boleha za postkomunističnim sindromom, kjer je vse, kar pride z Zahoda, domnevno dobro in super – in seveda moramo vsakega obravnavati kot Božička, ki nosi darila. Taka podredljivost je bila morda še razumljiva tam do sredine devetdesetih, a danes je vse skupaj le patetično.

Ker ne bodo šli nazaj domov?

28-letni Azur Bašović je v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine pred sedmimi leti prišel sam, preko delovnega dovoljenja za eno leto. »Med prvo zaposlitvijo nisem mogel nikamor, ker nisem imel prave pravice do dopusta, ko sem si ga želel. Bil sem nemočen. Delodajalec je zamujal s plačevanjem plač, ni plačeval nadur, tudi ko sem se v delovni nesreči poškodoval, mi ni dovolil, da bi vzel bolniško, pa tudi če bi si jo, denarno ne bi prišel skozi mesec. Enkrat sem zaradi njega izgubil tudi delovno dovoljenje, ker me je od dela odjavil, ne da bi me o tem obvestil,« opiše prvotno izkušnjo. Nato je za njim v Slovenijo prišla žena, ki se je prav tako zaposlila, zdaj imata tudi dva otroka.

Ploskanje finski nuklearki

Zadnji mesec zlasti med zagovorniki jedrske energije odmeva novica, kako so cene električne energije na Finskem strmoglavile, potem ko so sicer s precejšnjo zamudo (13 let) in za občutno višjo ceno (podražitev s treh na 11 milijard evrov) aprila letos vendarle zagnali novo jedrsko elektrarno Olkiluoto 3 (OL3). Cene elektrike so bile aprila v primerjavi z decembrom lani nižje za 75 odstotkov, konec maja pa so padle celo v negativno območje. Kako dogajanje z najbolj svežo jedrsko elektrarno v Evropi vidi Miha Jensterle, vodja projektov v priznanem berlinskem svetovalno-raziskovalnem podjetju adelphi, ki deluje na področjih energije, podnebja, okolja in razvoja?

Fašist je fašist

Jeseni leta 2018 je sedanji minister za delo Luka Mesec, tedaj še poslanec stranke Levica, v državnem zboru o Bernardu Brščiču dejal, da je bil »nekoč radikalen neoliberalec«, zdaj pa je »fašist«. Besede je potem ponovil v televizijski oddaji, rekoč, da je to zanj primerna oznaka, saj »govori kot fašist, nastopa kot fašist in piše kot fašist«. Brščič je na to odgovoril z zasebno tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, o kateri je bilo zdaj razsojeno. Mesec je bil »oproščen«, saj je sodišče zahtevek zavrnilo. Brščiča je po mnenju sodišča Mesec upravičeno označil za fašista.

Tudi uradne institucije lahko trolajo

Izraz trolanje se je kot praksa razširil predvsem po družbenih omrežjih, predstavlja pa, kot lahko preberemo v slovarjih, »namerno povzročanje neugodja ali težav določenemu uporabniku, oziroma pomeni postavljanje vprašanj in pisanje sporočil z namenom doseči čustven odziv ali odvrnitev uporabnikov od osnovne teme pogovora«. In v množici internetnih praks, ki se s spleta selijo v realno življenje, najdemo tudi trolanje. V Sloveniji imamo zdaj celo primer, da trola kar uradna institucija. Natančneje RTV Slovenija.

Hrup na Počku je vznemirjal osnovnošolce

Na območju Slovenije je med 29. majem in 9. junijem že enajstič zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar; na njej je sodelovalo okoli 800 udeležencev iz 29 zavezniških in partnerskih držav. Osrednji del dogajanja je potekal na štirih lokacijah po državi, kjer so se usposabljali kontrolorji združenih ognjev, a najbolj hrupno je bilo na osrednjem vadišču Poček v Postojni, kjer so ognjeno podporo zagotavljali letalniki, artilerija in tanki. Zgolj slabe tri kilometre od vadišča stoji naselje Prestranek in osnovna šola, kjer so hrupa že vajeni, vendar so bile razmere tokrat resnično neznosne.

Heni Erceg

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Hrvaška

Komentar / Miselnost kolonije

Sredi rive v Splitu, prepolne ljudi, se je slekla do golega. Kamere so jo posnele, posnetek je bil objavljen. In? Kot da se ni nič zgodilo.

Za spravo?

Potem ko je Jože Dežman zapustil mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je kmalu izrazil bojazen, kaj se bo zgodilo z načrtovano razstavo o breznu pod Macesnovo gorico. In res, kot je skorajda preroško napovedal, je strokovna komisija na ministrstvu za kulturo odločila, da razstavi ne bo namenila državnega financiranja. Če bi strnili Dežmanove odzive na to odločitev, gre za veliko zaroto, za kulturni boj pravzaprav.

Vlado Miheljak

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Dva leva

Komentar / Široko zaprte oči Evrope

V bipolarnem svetu se je dolgo verjelo, da bi lahko bila združena Evropa tretji igralec na svetovnem odru. Evropa nima združenih, zares delujočih vojaških resursov zunaj Združenim državam popolnoma podrejene organizacije Nato, zato bi lahko bili njen edini diplomatski vizum doslednost in nepristranost. A žal, če kje, potem Evropa vselej odpove prav na področju doslednosti in nepristranosti. Zaradi lastne slabe vesti uporablja za izraelske zločine proti civilnemu prebivalstvu Palestine drugačna merila, kot jih načelno razglaša … In kako malo pozornosti in še manj doslednosti je načelna Evropa investirala v vojno v Jemnu ter v krvavo in umazano vlogo zanesljive zahodne zaveznice Savdske Arabije?! Vojna v Jemnu je izstradala in prizadela neprimerljivo več otrok kot (vsaj doslej) vojna v Ukrajini. Da ne govorimo o nasploh prizanesljivem odnosu do savdskoarabskega kršenja človekovih pravic, od svobode izražanja do položaja žensk, spolnih orientacij in identitet. Evropske institucije pa skrbi predvsem Rusija. Ni dvoma, Putin je samodržec, avtokrat. A ne od 24. februarja 2022, ampak večji del svoje vladavine. Tudi v času, ko so si evropski vladarji podajali kljuko Kremlja in se s »carjem« prisrčno objemali. Putin je ruski odziv na številne požrte besede in zaveze Rusiji, vse od Gorbačovovega umika iz imperialnih meja v notranje meje države. Putina je ustvaril Zahod s svojo verolomnostjo in nedoslednostjo. In sedaj evropski politiki in srednjebežni mediji satanizirajo rusko ljudstvo. Najprej so ruske umetnike, znanstvenike, slehernike, celo pasemske mačke in pse pregnali s prizorišč »demokratičnega sveta«, sedaj na rusko ljudstvo prelagajo odgovornost za vojno in stanje režima. Najhuje pa je, da sedaj sodijo o tem, kaj so skupne evropske vrednote, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin tudi politiki, ki pred prihodom v Bruselj in Strasbourg niso bili ravno zgledni demokrati. Če so von der Leynova, Michel, Borrell, Stoltenberg … reprezentanti evropskih demokratičnih vrednot, je to tragično. Če pa je med njimi tudi Marija Pejčinović Burić, je to farsično. Prvi vendarle, ne glede na svoje značajske in politično slogovne značilnosti, izhajajo iz demokratične državne tradicije, slednja pa je vseskozi aktivna sopotnica Tuđmanovega režima in članica HDZ, ki je sosednjo državo za dolga leta degradiral na, kot bi rekel politolog Merkel, defektno demokracijo, za katero je značilno, da ima formalno vse institute in vzvode demokratičnega ustroja, ki pa ne delujejo. Je mar hrvaško ljudstvo krivo, da so živeli v medijskem mrku, z dnevnimi odmerki manipulacij propagandistične javne televizije (HTV), ki jo je Tuđmanu predani ino prodani Antun Vrdoljak zaneseno imenoval »katedrala hrvaškega duha«? Ali pa so krivi aktivni sopotniki in sodelavci mračnega tuđmanovskega režima, del katerega je še nedavno bila sedanja generalna sekretarka Sveta Evrope?

Janko Lorenci

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kolumna

Komentar / Čas skrajnežev

Vse od hitlerizma demokracija najbrž še ni bila tako ogrožena. O tem priča napredovanje skrajne desnice in množenje populistov, avtokratov, trdorokcev vseh vrst. Proces zajema ves svet, vključno z Zahodom, izumiteljem sodobne demokracije.

Slab sistem plačevanja za odstranitev kožnih znamenj

Na spletnih omrežjih se širi informacija, ki problematizira domnevna pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri odstranitvi kožnih znamenj. ZZZS naj namreč ne bi dovolil odstranitve več kot enega kožnega znamenja naenkrat, čeprav bi bilo to ceneje in čakalne vrste krajše. Eden izmed uporabnikov je tako zapisal: »Zanimiv način delovanja ZZZS: pri odstranitvi sumljivih materinih znamenj ne pustijo odstranitve več kot enega naenkrat. Kljub temu da bi bilo za njih ceneje in veliko manj potratno, predvsem pa bolje za čakalne vrste, če te ne bi prisilili, da greš za vsakega posebej.« Nato je dodal ključnik »mafija«.

Zaposleni v visokem šolstvu opozarjajo na stiske najslabše plačanih

Visokošolski sindikat je vnovič organiziral stavko zaposlenih na vseh treh javnih univerzah, ob čemer so stavkajoči posebej opozorili na nujnost odprave plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, kamor med drugim spadajo lektorji, bibliotekarji, informatiki in računovodski delavci. Menijo, da je trenutni vladni predlog zvišanja plač zgolj za en plačni razred preskromen, saj zaposleni s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih in srednjih šolah prejemajo znatno višje plače.

Rezi v vezivo družbe

V Mariboru že 59 let izhaja revija Dialogi, ki spodbuja kritično misel na področju kulture, umetnosti in humanistike. Posebej se posveča civilni družbi, neodvisni kulturi, odpira javne razprave in premisleke o pomembnih družbenih temah, pri čemer še zdaleč ni le mariborska, saj je pomembna za ves slovenski prostor, odmeva pa tudi mednarodno. Naslednje leto bi morali obeležiti jubilejni, 60. letnik. Vprašanje pa je, ali ga bodo res.

Filmi o migrantih

Ob dnevu beguncev, ki ga na mednarodni ravni obeležujemo 20. junija, bo v Ljubljani in drugod po Sloveniji v organizaciji Slovenske filantropije potekal že 14. Festival migrantskega filma – tokrat med 19. in 22. junijem. V Ljubljani ga bomo lahko spremljali v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji, poleg tega pa tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, na Ptuju in v Žalcu.

dr. Bogomir Kovač

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Komentar / Smithov problem, leta 2023

Tristota obletnica rojstva Adama Smitha je v Sloveniji obskurna tema, intelektualno in politično. Smith velja za »očeta ekonomske vede«, njegovo delo Bogastvo narodov je biblija vrednot tržne družbe in vednosti liberalnega kapitalizma. Glasgow te dni slavi Smitha v imenu želene škotske neodvisnosti, London kot častnega moža nekdanje bleščavosti britanskega imperija. Dvestopetdeseto obletnico Smithovega rojstva leta 1973 je zaznamovala energetska naftna kriza, dvestoto obletnico smrti (1990) zlom komunističnih režimov v vzhodni Evropi. Leta 2023 je dramatičnost obletnice podobna. Britanija poka po notranjih šivih, svetovna ureditev se lomi, vojna v Ukrajini ogroža evropsko blaginjo. Smitha se drži podobna shizma kot Marxa. Razlikovanje med mladim in starim Smithom, filozofom in ekonomistom, velja za »Smithov problem«. Postal je paravan za agendo neoliberalnega kapitalizma, pa tudi kažipot do drugačnega kapitalizma s človeškim obrazom. Smith je vendarle najprej moralni filozof in šele potem ekonomist, bolj profesor kot kraljevi carinski uradnik. Večplastnost njegovih stališč odpira vedno znova možnosti njegove aktualizacije. In tudi tokrat je tako.

Nova pravila kreditiranja

V iskalniku obsežne baze nepremicnine.net je na voljo le ena nepremičnina s ceno do 25.123 evrov: 39 kvadratnih metrov veliko enosobno staro stanovanje v naselju Gerovo v občini Čabar blizu meje v hrvaškem Gorskem kotarju, uro in 40 minut iz Ljubljane, je na voljo za okroglih 25 tisoč evrov. Omenjenih 25.123 evrov je namreč v grobem maksimalni znesek stanovanjskega posojila, ki ga bo od 1. julija letos lahko dobil kreditojemalec z vsaj 878 evri neto mesečnega dohodka, ki doslej stanovanjskega posojila sploh ni mogel dobiti. Nova pravila kreditiranja, ki jih je uvedla Banka Slovenije, tako očitno ne bodo rešila stanovanjskih težav posameznikom z najnižjimi dohodki, odpirajo pa možnost bankam, da bistveno večjemu segmentu prebivalstva ponujajo višja potrošniška in višja stanovanjska posojila.

Rušitev ni rešitev

V Evropi beležimo več kot 11 milijonov praznih stanovanjskih enot, dobršen del (okoli 30 odstotkov) teh pa je v stavbah, zgrajenih pred letom 1945 – v njih živi skoraj 120 milijonov Evropejcev. Tudi v Sloveniji razmerja niso bistveno drugačna. Hiše, stare sto let ali več, so del našega vsakdana in bistveno zaznamujejo podobo naših mest in vasi ter tudi našo skupno prostorsko identiteto.